Koalicijska pogodba: kapica, višja splošna olajšava – kaj še?

Koalicijska pogodba, ki so jo danes podpisali prvaki prihodnje vladajoče koalicije (SDS, Demokrati in trojček NSi, SLS in Fokus), prinaša več sprememb na gospodarskem in finančnem področju, ki so deloma predvidene že v interventnem zakonu, sprejetem prejšnji teden.

Ukinitev najvišjega dohodninskega razreda

Po pričakovanjih se spreminja dohodninska lestvica, s čimer želi nova vlada razbremeniti delo. Postopno se zvišuje splošna olajšava, ki sledi minimalnim življenjskim standardom, najvišji, 50-odstotni dohodninski razred, pa se ukinja in združuje z zgornjim razredom na enotno, 40-odstotno stopnjo. V pogodbi je zapisana tudi uvedba posebne dohodninske olajšave za mlade do 29 let, in sicer v višini 3.000 evrov letno. Pogodba predvideva še uvedbo družinske dohodnine.

Spomnimo, tako imenovano “mini dohodninsko reformo” je sprejela že tretja vlada Janeza Janše, a jo je vlada Roberta Goloba nato razveljavila.

Razvojna kapica

Koalicijska pogodba tudi uvaja razvojno kapico za visoko usposobljene in produktivne kadre. Po interventnem zakonu, če bo ta obveljal, saj sindikati zahtevajo referendum, je ta postavljena na meji 7.500 bruto plače. V roku leta dni pa naj bi jo spustiti na 2,5-kratnika do 3-kratnik povprečne plače. To bi bilo, upoštevajoč zadnji podatek za februarsko plačo, okoli 6.500 evrov oziroma 7.800 evrov.

Za vrhunske kadre so predvidene tudi ciljno usmerjene davčne spodbude, vključno z možnostjo dohodninske olajšave v višini do 30 odstotkov ob določitvi jasnega obsega in ciljne skupine.

Razbremenitve za male podjetnike

Koalicijska pogodba predvideva uvedbo sistema pavšalne obdavčitve, “omejenega na izbrane panoge glede na značilno maržo z ustrezno prilagojenimi davčnimi stopnjami, z zgornjo mejo 350.000 evrov letnih prihodkov, ob ohranitvi klasične ureditve s. p. ali d. o. o. za ostale podjetnike ter preoblikovanju popoldanskih s. p. v enoten sistem dopolnilne dejavnosti (vključno z dopolnilno kmetijsko dejavnostjo).”

Spodbujanje kapitalskega trga in vlaganj

Nova vlada, kot so zapisali, namerava tudi nadgraditi davčne olajšave za podjetniške naložbe v razvoj, digitalizacijo, avtomatizacijo, inovacije, raziskave in razvoj ter usposabljanje zaposlenih v višini do 40 odstotkov. Hkrati napovedujejo pregled učinkovitosti in preglednosti sedanjih tovrstnih davčnih olajšav.

Olajšave za start upe

Predvidene so tudi davčne olajšave za naložbe v zagonska in hitrorastoča podjetja, s čimer želijo spodbuditi vlaganja skladov tveganega kapitala in razvoj inovativnega podjetništva, olajšati dostop do financiranja, pri čemer omenjajo tudi možnost ugodnejše davčne obravnave vlaganj in kapitalskih dobičkov ob izpolnjevanju razvojnih in časovnih pogojev. Za katere pogoje gre, ni navedeno.

V tem sklopu je predvidena tudi krepitev domačega tveganega kapitala in investicijskih zmogljivosti start upovskega ekosistema do leta 2032.

Obdavčitev kapitalskih dobičkov

Pri tem omenijo le, da bodo zagotovili mednarodno konkurenčen, stabilen in administrativno učinkovit sistem davka od dohodkov pravnih oseb, ob preučitvi ukrepov ta dodatno spodbujanje reinvestiranja dobičkov naložb in dolgoročne rasti podjetij, vključno z možnostjo prilagoditve sistema obdavčitve izplačanega dobička.

Demografski sklad

V pogodbi je zapisana tudi ustanovitev demografskega sklada, na katerega se prenese celotno državno premoženje, njegovi dobički pa se namenijo dolgoročni stabilnosti in financiranju pravic iz pokojninskega sistema.

Gre za idejo, ki se je pojavljala že večkrat, nazadnje v prejšnji Janševi vladi 2021, nikoli pa ni bila realizirana. Ideja je, da bi z dividendami od upravljanja državnega premoženja zaprli del vrzeli med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami. Trenutno moramo za financiranje pokojnin že skoraj poldrugo milijardo evrov letno zagotoviti iz proračuna.

A sindikati so leta 2021 predlagani ureditvi nasprotovali tudi zato, ker bi po njihovem prinesla centralizacijo nadzora nad lastništvom in upravljanjem državnega premoženja, s tem pa možnost politizacije.

Delniške opcije zaposlenih

Obdavčitev se izvede ob unovčenju in ne ob pridobitvi delniških opcij. pri čemer se te obravnavajo kot kapitalski dohodek in ne kot dohodek iz dela, pri čemer odpravljajo obrutenje in uvajajo degresivno obdavčitev v višini 15 odstotkov do treh let imetništva, 10 odstotkov do sedem let imetništva, po 10 letih pa lastnik opcij davka ne plača več.

Dolgoročna oddaja v najem

Zniža se obdavčitev stanovanjskih najemnin za dolgoročno oddajo, s čimer želijo povečati ponudbo najemnih stanovanj in izboljšati njihovo dostopnost. Hkrati bodo sankcionirali oddajo na črno in okrepili varstvo pravic lastnikov, vključno z možnostjo izselitve v največ dveh mesecih v primeru kršitve najemne pogodbe.

Breme bolniških odsotnosti

Po novem se bo breme plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost z delodajalca na ZZZS preneslo 20. dan bolniške odsotnosti zaposlenega. Zdaj se prenese na 30. dan.

Celotno koalicijsko pogodbo si lahko ogledate na spodnji povezavi.

Koalicijska pogodba 2026 – 2030.

Več sledi…