Tretja povišica za javne uslužbence prihaja z junijsko plačo

Z junijem je v javnem sektorju v okviru plačne reforme predvideno tretje povišanje plač. Do zvišanja z junijskimi plačami, ki jih bodo dobili na račune julija, je upravičena večina javnih uslužbencev. Izjema so tisti, ki so končne plače dosegli že s prvima dvema dvigoma v lanskem letu, poroča STA.

Plačna reforma se je začela uveljavljati v začetku lanskega leta. Okvir zanjo je postavil zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Z njim so med drugim določili, da bo dvig plač postopen, v šestih obrokih. Ker pa se v okviru reforme osnovne plače ne dvigujejo vsem enako, je tudi število plačnih dvigov javnih uslužbencev različno.

Nekateri so z dvigoma v lanskem letu, januarja in oktobra, že dosegli končno povišanje; ob začetku reforme so ocenjevali, da je takšnih javnih uslužbencev približno 13 odstotkov. Za druge zakon določa, da bodo dobili preostanek povišanja v celoti, če ta ne presega 70 evrov. Če je višji, se jim bodo plače zvišale za 12 odstotkov celotnega povišanja, a ne manj kot 70 evrov.

Za plače lani 6,6 milijarde evrov

Po vladnih ocenah ob zaključku pogajanj naj bi reforma s plačnimi dvigi v štirih letih državni proračun obremenila za dodatnih 1,4 milijarde evrov. V letu 2025 naj bi se po prvotnih ocenah sredstva za plače povišala za sedem odstotkov, a so jeseni že ocenjevali, da bo dvig 11-odstoten. Po podatkih, ki so jih STA posredovali z ministrstva za javno upravo, so se sredstva za plače v letu 2025 v primerjavi z letom poprej povišala za 713,4 milijona evrov oziroma približno 12 odstotkov in so skupaj znašala 6,6 milijarde evrov.

Na ministrstvu za javno upravo so za STA pojasnili, da povečanje sredstev za plače ni posledica le plačne reforme, ampak tudi drugih elementov oziroma obveznosti iz preteklih dogovorov za posamezne dele javnega sektorja “o vprašanjih, ki se sicer nanašajo na plače, nimajo pa nobene zveze s plačno reformo”.

Večja fleksibilnost pri osnovnih plačah

Je pa finančne posledice prinesla tudi večja fleksibilnost pri določanju osnovnih plač, kar je bil sicer eden od ciljev reforme, da bi povečali konkurenčnost javnega sektorja. V prenovljenem sistemu je na primer javnega uslužbenca z dovolj delovne dobe in kompetencami ob zaposlitvi mogoče uvrstiti pet ali pa celo deset plačnih razredov višje od izhodiščnega. Višji plačni razred je mogoče določiti tudi že zaposlenim. Možen je spregled izobrazbe za neregulirane poklice, uvedena so bila nekatera nova oziroma višje vrednotena delovna mesta in podobno.

Po navedbah ministrstva finančnih učinkov v tem delu ni bilo mogoče objektivno oceniti in tudi ni bilo mogoče predvideti, kako oziroma v kakšnem obsegu se bodo uporabljali v praksi. Finančni učinki, ki presegajo ocenjene, so tako po njihovih navedbah posledica omenjenih “mehanizmov večje fleksibilnosti novega plačnega sistema, pri čemer pa glede na jasne zakonske omejitve ne bi smeli ogroziti javno finančne vzdržnosti”. Kot so zapisali, zakon določa jasne javno finančne omejitve in se te ukrepe lahko uporablja le, če ima organ razpoložljiva finančna sredstva, vnaprej določene kvote …

Še trije plačni dvigi so v okviru plačne reforme predvideni z decembrom letos, julijem prihodnje leto in januarjem 2028. Ob tem pa je glede na napovedi iz koalicijske pogodbe strank bodoče vlade mogoče pričakovati nekatere spremembe enotnega plačnega sistema javnega sektorja. Koalicijska pogodba namreč predvideva vzpostavitev enotnega plačnega sistema za administrativni del javnega sektorja ter ločenih sistemov za vojsko, zdravstvo, policijo, izobraževanje in kulturo ter socialnovarstvene storitve, še piše STA.