Katere so prve ideje na Boštjančičevem seznamu za varčevanje

Ministrstvo za finance mora do konca aprila v Bruselj poslati letno poročilo o napredku ter pokazati, ali je javnofinančna politika skladna s fiskalnimi zavezami v konec leta 2024 sprejetem srednjeročnem fiskalnem načrtu.

Javnofinančni primanjkljaj se je že lani predvsem zaradi učinkov plačne reforme, uvedbe zimskega regresa, povečevanja izplačil socialnih nadomestil povečal na 1,79 milijarde evrov ali 2,5 odstotka BDP. Letos se ob močno poslabšanih gospodarskih obetih nadalje povečuje.

Vlada je v osnutku letnega poročila o napredku, ki ga mora do konca meseca poslati v Bruselj, navedla, da bo minus v proračunski blagajni že letos presegel dovoljeno mejo treh odstotkov BDP in se ustavil pri 3,5 odstotka BDP. Kot je nato na včerajšnji obravnavi osnutka v Državnem zboru (DZ) dejala državna sekretarka Saša Jazbec, bo ocena v končni različici poročila za Bruselj nekoliko nižja – 3,4 odstotka BDP.

Fiskalni svet pa je v svojem mnenju k poročilu navedel, da bo Slovenija mejo treh odstotkov prečkala prihodnje leto.

Koliko prihrankov iščejo?

Vlada in ministrstvo za finance sta prejšnji teden proračunske porabnike pozvala, da predlagajo ukrepe ali zakonske spremembe, s katerimi bi zajezili hitro rastočo porabo. Na vprašanje, koliko prihrankov iščejo, nam na ministrstvu za finance še niso odgovorili.

A že poziv k racionalizaciji in kratek, le enotedenski rok za pripravo ukrepov sta sprožila vprašanje, ali imamo težave z vzdržnostjo javnih financ. Poslanci NSi in SDS so na včerajšnji obravnavi osnutka poročila v DZ vladi očitali prikrivanje podatkov o slabem javnofinančnem stanju, kar je državna sekretarka Jazbec včeraj zavrnila.

Kot je v mnenju k osnutku poročila navedla vlada, je razlog za poziv želja po obvladovanju tveganj ob zaostreni geopolitični situaciji. Ukrepi, ki jih zdaj zbira ministrstvo, pa bodo predstavljeni v osnutku proračunskega načrta sektorja država, torej v dokumentu, ki ga ministrstvo pripravi vsako jesen, je še navedla vlada.

Želeli 100, našli 85 milijonov

“Eni so se že odzvali, imamo nekaj predlogov,” je o odzivu proračunskih porabnikov včeraj v Državnem zboru dejala državna sekretarka Jazbec, ki pa predlagateljev ni razkrila, prav tako ne, kje in koliko bi privarčevali.

Eden od porabnikov, ki so se odzvali na poziv ministrstva, je Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Ta bi moral letos iz proračuna dobiti okoli 422 milijonov evrov. Upravni odbor se je sestal prejšnji četrtek in upoštevajoč dopis ministrstva po pregledu izdatkov oblikoval nabor ukrepov, ki bi po oceni v gradivu pomenil 84,9 milijona evrov finančnega učinka za zdravstveno blagajno. Neuradno naj bi ministrstvo zavodu sicer sprva postavilo cilj, da najde za 100 milijonov evrov prihrankov.

Do ponedeljkovega roka so ukrepe poslali tudi ministrstvu. “Upravni odbor ZZZS je pri tem zavzel stališče, da ukrepi ne smejo poslabšati dostopnosti zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev in uresničevanja pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,” pravijo na zavodu, ki ga vodi Robert Ljoljo.

Ukrepe bo danes pretresala še skupščina ZZZS. Upravni odbor pa je v sklepu navedel, da se vladi predlaga tudi, da pripravi ukrepe za učinkovito delovanje ter povečanje storilnosti in produktivnosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti v javni zdravstveni mreži.

Strožji pogoji za ponovne hospitalizacije

Ukrepi, ki jih predlaga ZZZS, pa verjetno ne bi bili izvedljivi čez noč, saj bi morali sprejeti ustrezne pravne podlage. Poleg tega dodajmo, da se večina ukrepov ne nanaša na nižanje odhodkov, ampak na organizacijo in nabavne pogoje, s katerimi bi optimizirali delo zdravstvene blagajne.

Ukrep z največjim potencialnim finančnim učinkom v višini 40 milijonov evrov je zaostritev standardov kakovosti pri skupinah primerljivih primerov (SPP). Kot je navedeno v sklepu ZZZS, gre za možnost podaljševanja števila dni po obravnavi, v katerih ponovna hospitalizacija ni plačana, s sedem na 28 dni. Tak sistem naj bi imeli v številnih državah Evropske unije (EU).

“Dve tretjini ponovnih sprejemov je v svetovnem merilu nenačrtovanih oziroma povezanih z zmanjšano kakovostjo obravnave. Predlagamo začasno delovno skupino, ki bo primere vrednotila, vmes ‘moratorij’. Plačilo se ne izvede tistim, pri katerih neustrezno kakovost potrdi delovna skupina,” je navedeno v predlogu ukrepov. Piše še, da je ocena 40 milijonov evrov “najvišji možen prihranek, ko bi sistem že deloval”.

Dodatnih 15 milijonov bi ZZZS pridobil z uvedbo sistemskega povračila za farmacevtske družbe. Gre za sistemski ukrep, ki bi po navedbah zavoda “breme vse višjih cen zdravil pravično porazdelil po eni strani med ZZZS in farmacevtskimi firmami, po drugi pa med samimi firmami”.

Po shemi, ki jo po navedbah v predlogu že imajo Francija, Belgija, Avstrija, Velika Britanija, Španija in Portugalska, imetniki dovoljenja za zdravila, krita neposredno iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zdravstveni blagajni enkrat letno povrnejo 40 odstotkov povečanja izdatkov za zdravila.

Prekoračena vrednost se imetnikom dovoljenja zaračunava glede na tržni delež. Iz nabora zdravil, ki se upoštevajo za izračun prekoračene vrednosti, pa bi izločili tista, z določeno najvišjo priznano vrednostjo (NPV) in zdravila z letnim prometom manj kot 100 tisoč evrov.   

Podobno shemo je Slovenija že imela. “V vseh državah so sheme določene z zakonom, le v Veliki Britaniji je prostovoljna. Tudi v Sloveniji je ZZZS leta 2019 uvedel prostovoljne dogovore o sistemskem povračilu. Od 19 imetnikov dovoljenj za promet z zdravili, ki so takrat podpisali dogovore, je večina že odstopila,” piše zavod.

Nedotakljive investicije

Na ministrstvu za infrastrukturo so nam medtem na vprašanje, ali so po dopisu finančnega ministrstva našli kakšne potencialne prihranke, dejali, da ministrstvo “nima zakonskih podlag, da bi s spremembo lahko znižalo odhodke”.

“Glavnino odhodkov na ministrstvu namreč zavzemajo investicije, za katere smo prepričani, da nobena od vlad ne bo posegala vanje v smislu njihovega zmanjševanja, saj je to ključno gonilo, ki v tem trenutku poganja gospodarsko rast,” so navedli.

Ali so predlagali kakšne ukrepe, smo vprašali še dve ministrstvi, ki imata tradicionalno velike proračune: za delo in šolstvo. Odgovorov od torka nismo prejeli.

Z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije so nam odgovorili, da trenutno izvajajo “samo prerazporeditve znotraj lastnih finančnih sredstev”, iz česar je mogoče sklepati, da zmanjšanj porabe niso predlagali.

Tudi Monika Kirbiš Rojs, generalna sekretarka Državnega sveta – njegov predsednik Marko Lotrič je dopis ministrstva prvi objavil na družbenih omrežjih –, nam je dejala, da niso predlagali nobenega ukrepa, saj so jim v zadnjih letih že zmanjševali proračun in nimajo prostora za dodatno krčenje.