Zakaj naftni trgi trepetajo ob spopadih med Iranom in Izraelom

Obstreljevanje med Izraelom in Iranom je pretreslo energetske trge, saj so ob izraelskih napadih na največje plinsko polje na svetu in iranske rafinerije poskočile cene nafte in zemeljskega plina. Zaradi negotovosti se je znova podražilo tudi zlato, na delniških trgih pa večjih sprememb za zdaj ni bilo.

V prvem salvu v petek je Izrael napadel predvsem vojaške cilje in jedrsko infrastrukturo v Iranu, ki je po napadih že zamrznil pogajanja z ZDA glede razvoja svojega jedrskega programa. Pozno v soboto pa so iranske oblasti sporočile, da so izraelska vojaška letala napadla tudi največje nahajališče zemeljskega plina na svetu, polje Južni Pars v Perzijskem zalivu, dve večji rafineriji in naftno skladišče v bližini prestolnice Teheran.

Napad na iransko naftno in plinsko infrastrukturo bi lahko ohromil oskrbo z elektriko v islamski republiki, medtem ko za zdaj Izrael še ni ogrozil obratov za izvoz nafte, kar bi lahko imelo še večji vpliv na svetovne naftne trge.

Iran je odgovoril s povračilnimi napadi z raketami in droni na izraelskem ozemlju, po poročanju iranske tiskovne agencije IRINN pa je eden izmed vplivnih konservativnih političnih voditeljev v državi Email Kosari že predlagal blokado Hormuške ožine, ključne pomorske poti, skozi katero se steka petina svetovne nafte. Takšna blokada bi občutno podražila nafto in plin tudi za tiste odjemalce, ki ne kupujejo na Bližnjem vzhodu, saj bi se svetovna ponudba zmanjšala.

Dražja nafta in zlato

Cene nafte so v petek poskočile za več kot sedem odstotkov. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte (WTI) je bilo treba ob koncu prejšnjega tedna odšteti slabih 74 dolarjev, za sod severnomorske nafte brent pa 74,2 evra. V ponedeljek sta se oba referenčna tečaja pocenila za dobre tri odstotke: nafta WTI je tako pri ceni 70,6 dolarja za sod, nafta brent pa pri 71,8 dolarja.

Razširjeni kartel držav izvoznic nafte OPEC+ na čelu s Savdsko Arabijo in Rusijo po dolgotrajnih rezih znova povečuje proizvodnjo, da bi zaščitil svoj tržni delež pred rastočo proizvodnjo nečlanic, kot so ZDA, Brazilija in Francoska Gvajana. Ta ukrep je cene surove nafte v zadnjih mesecih poslal navzdol. Negativen učinek na cene so imele tudi 2. aprila napovedane carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bi lahko zavrle svetovno gospodarsko rast in s tem povpraševanje po nafti. Maja se je tečaj WTI spustil pod 60 dolarjev.

Podražil se je tudi zemeljski plin. Na nizozemskem plinskem vozlišču TTF se je plin z dobavnim rokom treh mesecev od zaključka četrtkovega trgovanja podražil za 7,5 odstotka; cena je narasla s 36,2 evra za megavatno uro (MWh) na 38,9 evra v ponedeljek. Referenčni indeks cen plina na ameriški surovinski borzi Nymex se je v istem času zvišal za dobrih pet odstotkov.

Negotovost zaradi trenj na Bližnjem vzhodu je spodbudila rast cene zlata, ki se ob večjih nakupih nekaterih centralnih bank sicer vztrajno vzpenja že od začetka leta 2023. Žlahtna kovina, ki tradicionalna velja za hranilca vrednosti, je po petkovih napadih Izraela presegla raven 3.400 dolarjev za 31,1 grama (unčo) zlata in se znova bliža aprilskemu rekordu, ko je cena za kratek čas dosegla 3.500 dolarjev. V ponedeljek je sicer promptna cena rahlo upadla.

Zadeli ključno infrastrukturo

Izraelski napadi na Iran so med drugim zadeli objekte ob nahajališču plina Južni Pars v vodah Perzijskega zaliva, ki je s skoraj petino dostopnih svetovnih zalog največje na svetu in Iranu zagotovi dve tretjini proizvodnje. Iran si ga deli s Katarjem, kjer se isto nahajališče imenuje North Field.

Kot poroča Al Jazeera, je pozno v soboto izraelski napad povzročil požar in materialno škodo v obratu za predelavo plina Faza 14 in na pomorski plinski ploščadi. To je ustavilo približno 12 milijonov kubičnih metrov dnevne proizvodnje na ploščadi, po navedbah iranske tiskovne agencije Tasnim. V ločenem napadu je bila poškodovana tudi bližnja plinarna Fajr Jam, ki v južni provinci Bušer predeluje plin iz nahajališča ter je pomembna za oskrbo države z elektriko.

Požari so v soboto izbruhnili tudi v enem največjih iranskih skladišč za nafto in plin, ki stoji na severozahodu Teherana v soseski Šahran. Obrat, ki lahko skladišči do 260 milijonov litrov fosilnih goriv, je ključno vozlišče za distribucijo bencina, dizla in letalskega goriva po iranski prestolnici. Južno od Teherana je zagorelo tudi v eni najstarejših rafinerij v okrožju Šar-e Rej, ki jo upravlja državni Tehran Oil Refining Company, a oblasti niso potrdile, če je bil požar posledica izraelskih napadov.

Naftna arterija

Največjo negotovost za svetovne naftne trge povzročajo iranske grožnje o zaprtju Hormuške ožine, ki leži med Iranom na eni in Omanom ter Združenimi arabskimi emirati na drugi strani Perzijskega zaliva. Skozi ožino potuje približno petina svetovnega povpraševanja po nafti in petina vsega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), zato ameriška agencija za informacije o energetiki (Energy Information Administration – EIA) ožino opisuje kot “najpomembnejše ozko grlo na svetu za prevoz nafte”.

V Perzijskem zalivu je približno polovica svetovnih naftnih zalog. Poleg Irana in Katarja nafto in plin v zalivu črpajo še Savdska Arabija, Irak, Kuvajt in Katar. Lani je ožino prečkalo okrog 20 milijonov sodov nafte in naftnih derivatov na dan, svetovno povpraševanje pa je znašalo 103 milijone sodov. Skozi ožino je steklo tudi 80 milijonov metričnih ton LNG, saj Katar kot eden največjih svetovnih izvoznikov skoraj celotno proizvodnjo prepelje prek Hormuza.

Izrael in Iran, ki sta v posrednem konfliktu že vrsto let, drugič doslej izmenjujeta neposredni ogenj. Prvič je do obstreljevanja med državama prišlo aprila lani, ko se je Iran z raketami in droni odzval na izraelski napad na iransko ambasado v Damasku.

Tudi takrat je Iran zagrozil z blokado Hormuške ožine, kar je za državo pogosta taktika v sporih z zahodnimi državami, zlasti ZDA. Kljub občasnim mednarodnim incidentom v ožini, kot so zasedbe tankerjev, Iran doslej grožnje ni uresničil. Države v regiji sicer iščejo alternativne poti za izvoz nafte iz zaliva: leta 2021 je tudi Iran otvoril novo pristanišče Jask na svoji južni obali, ki omogoča izvoz nafte in plina brez prečkanja Hormuške ožine.