Vladni predlog skrbi naftne trgovce, Petrol o tveganju zapiranja črpalk

“Predlog nove uredbe, ki je zaokrožil v javnosti, nam žal znova potrjuje, da so strokovni argumenti v Sloveniji očitno popolnoma preslišani,” so po tem, ko je v javnosti zaokrožila neuradna različica uredbe o določanju marž za naftne derivate povedali v Mol Slovenija, ki ga vodi Valerija Glavač.

Vladni predlog uredbe naj bi šel v smeri regulacije marž na celotnem trgu (tudi na avtocestah), izvzeta bi bila le premijska goriva. Iz formule izračuna cene naj bi poleg tega izvzeli dodatek za nabavo in dodajanje biogoriv, ki jih morajo trgovci primešavati po zakonu. Ta strošek torej ne bi bil več del regulirane prodajne cene, ki jo plača kupec goriva, in bi zarezal v maržo trgovca.

Petrol grozi z zapiranjem prodajnih mest

Šef Petrola Sašo Berger je po poročanju STA danes izrazil razočaranje nad uredbo. Kot je dejal, bodo v primeru, da bo sprejeta, v Petrolu prisiljeni v “neljube ukrepe”. Omenil je zapiranje prodajnih mest, nižanje investicij v zeleni prehod, zmanjšanje podpore kulturi, športu in izobraževanju.

Mol: Nestrokoven in škodljiv predlog

V Mol Slovenija, ki je drugi največji igralec na našem trgu, pravijo, da so svoja stališča glede izzivov na slovenskem trgu naftnih derivatov (teh podrobneje ne navedejo) lani predstavili v okviru posvetovalne delovne skupine za področje oblikovanja cen naftnih derivatov pri ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Kot pravijo, so menili, da je “problematika razumljena”. Pozdravili so tudi letošnjo vzpostavitev sveta za cene pri ministrstvu za gospodarstvo.

Kot je razumeti, jih je zato vladni predlog uredbe, ki naj bi po 18. juniju nasledila zdajšnjo, presenetil. Svet za cene bi moral po njihovi oceni dati negativno stališče k predlogu uredbe. “Prepričani smo, da takšen predlog uredbe ni skladen z veljavno slovensko zakonodajo. V prvi vrsti pogrešamo strokovno analizo, ki bi pokazala, zakaj je regulacija cen določenih naftnih derivatov sploh potrebna. Predvsem pa, kot izpostavljamo že več kot dve leti, pogrešamo poglobljeno analizo o tem, kakšna bi morala biti ustrezna formula, po kateri bi oblikovali cene,” menijo v Mol Slovenija.

“Predlagana ureditev poslabšuje položaj trgovcev z naftnimi derivati in je škodljiva za celoten slovenski trg. Verjamemo, da se bodo, če bo uredba sprejeta, vrstili zahtevki za odškodnine, ki jih na koncu, ko država izgubi sodni spor, pokrijejo državljani iz proračuna, hkrati pa se bo zmanjšala konkurenčnost na slovenskem trgu. Prav tako se sprašujemo, kako se bo v Sloveniji nadaljeval energetski prehod, predvsem v smislu izvajanja obveznosti iz naslova obnovljivih virov. Nenazadnje pa vsak neutemeljen in povsem neargumentiran poseg v tržne razmere zamaje tudi varnost oskrbe,” so kritični v Mol Slovenija.

Kot pravijo, pa verjamejo, da bo na koncu “vendarle zmagal razum”.

Shell Adria: Poslovni izziv in začudeni lastniki

Tudi v Shell Adria, slovenski hčerinski družbi Shella, ki jo vodi Gregor Omejc, pravijo, da dogajanje spremljajo “z veliko zaskrbljenostjo”.

“Opažamo pomanjkanje transparentnosti in jasnih argumentov, vsebina nove uredbe ni javno znana – po informacijah, ki pridejo do nas, kroži več različic besedil, ki naj bi se redno spreminjale. Trenutna ureditev trga za nas predstavlja vedno večje poslovne izzive in vedno bolj zbuja začudenje naših lastnikov,” pravijo.

Kot pravijo, s trenutno maržo “na številnih Shell bencinskih servisih” v Sloveniji ne pokrijejo osnovnih
stroškov poslovanja.

Ob tem izpostavljajo, da je vlada, ki sicer posega v cene naftnih derivatov z obrazložitvijo, da na ta način ščiti konkurenčnost podjetij na mednarodnih trgih oziroma socialni položaj končnih potrošnikov, v zadnjih dveh letih povečala obremenitev goriva z dajatvami. “Znesek, ki gre od prodanega goriva državi, je tako v Sloveniji najvišji med našimi sosedami. Prav zaradi trošarinske politike države ter reguliranih cen naftnih derivatov v Sloveniji pa se trgovci poleg nizkih marž soočamo tudi s padcem prodaje naftnih derivatov v Sloveniji, predvsem z vidika tranzitnega tovornega prometa. Ta se za točenje goriva raje odloča za sosednjo Hrvaško, kjer so cene zaradi nižjih trošarin kljub višjim maržam za trgovce za kupce nižje,” pravijo v Shell Adria.

MI oskrba: Gre za izrinjanje malih

“Menimo, da se s takim sistemom izpodriva male črpalkarje,” pa nam je dejal Domen Boštjančič, direktor postojnskega podjetja Mi oskrba, ki ima v lasti eno bencinsko črpalko.

Kot pravi, bi sprejem predloga sprememb uredbe, ki je zaokrožil v medijih, zvišal njihovo nabavno ceno. Sami namreč nafto kupujejo od slovenskih veletrgovcev. Ti bi v primeru, da država ne bi več pokrivala dodatka za biogorivo (ta po navedbah trgovcev znaša med tri in štiri cente na liter), to verjetno prenesli v cene za male trgovce. To bi zarezalo v njihovo maržo. “Iz te pa pokrivamo stroške prevoza od Kopra do Postojne ter obratovanja črpalke, prodaje in drugih aktivnosti, povezanih s poslovanjem,” pove sogovornik.

Vladni ukrep ga je presenetil. “Menim, da gre za populistično potezo, ki nikakor ne more biti povezana z bojem proti inflaciji. Če pogledamo celotno strukturo cene goriv, je jasno, da država povsem nerazumno odžira marže trgovcem, ki so že tako med najnižjimi v Evropi. Na drugi strani pa ohranja visoke trošarine in ostale dajatve,” pravi Boštjančič.

Sicer tudi sam po prometu na črpalki opaža, da slovenske cene goriv postajajo nekonkurenčne za tranzitne voznike. To pripisuje predvsem višjim dajatvam, kot jih imajo v sosednjih državah.