Petrol dobiva nove nadzornike, državo bodo zastopali Vesel, Zajc, Jazbec

Petrol je v lanskem letu ustvaril 6,1 milijarde prihodkov, pri čemer je količinska prodaja tako naftnih derivatov kot zemeljskega plina in električne energije ostala na visokih ravneh, je podjetje danes zjutraj objavilo na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Kosmati poslovni izid je znašal 730,4 milijona evrov, kar je osem odstotkov več kot v 2023. EBITDA je dosegel 314,2 milijona evrov , kar je 15 odstotkov več kot v preteklem letu. Čisti poslovni izid v višini 145,9 milijonov evrov je bil za sedem odstotkov višji kot leta 2023 in najvišji v zgodovini podjetja. Tak rezultat je omogočila tudi optimizacija stroškov; podjetje je stroške poslovanja znižalo za dva odstotka.

Je pa Petrol lani močno zaostal pri naložbah. Za investicije je namenil 60,1 milijona evrov, kar je več kot pol manj od načrtov (130 milijonov evrov). “Negotovost, povezana s prenizkimi maržami, naraščajoča geostrateška in okoljska tveganja so vplivala na dinamiko investicij, predvsem na področju projektov energetske tranzicije, ki so ključni za trajnostni prehod na zelena goriva,” so navedli v podjetju. Letos načrtujejo za 150 milijonov evrov investicij. 

Prihodki naj bi letos ostali na ravni 6,1 milijarde evrov, EBITDA naj bi se povečal na 339 milijonov evrov (osem odstotkov več kot lani), čisti poslovni izid pa na 177,8 milijona evrov (lani 145,9 milijona evrov). Razmerje med neto dolgom in EBITDA naj bi bilo 1,2, kar pomeni nizko zadolženost.

Ta mesec, kot smo pisali, Petrol s ciljem nadaljnje optimizacije poslovanja zapira črpalko v Rovtah, kar je razburilo lokalno prebivalstvo.

“Uprava je dobro delala, je pa res, da so trpele investicije, kar na dolgi rok ni dobro,” je po včerajšnji predzadnji seji nadzornikov v sedanji sestavi (več o tem v nadaljevanju) za Forbes Slovenija dejal odhajajoči predsednik nadzornega sveta Janez Žlak.

Na pripombo, da je dobiček vseeno visok, iz česar bi lahko sklepali, da bi družba vseeno lahko več vlagala, je dejal: “O investicijah se odločaš na začetku leta, takrat je bila negotovost res velika. Poleg tega se nadzorni svet pol leta pred iztekom mandata težko odloča o velikih naložbah, saj to raje prepusti naslednikom, ki jih morajo potem tudi izvesti.”

To je nova sestava nadzornikov

Ker letos vsem nadzornikom poteče štiriletni mandat, so delničarji danes izglasovali novo ekipo. V devetčlanskem nadzornem svetu so trenutno poleg Žlaka še Borut Vrviščar, Aleksander Zupančič, Mladen Kaliterna, Mario Selecky, Alenka Urnaut ter predstavniki zaposlenih Alen Mihelčič, Robert Ravnikar in Marko Šavli.

Najprej so se delničarji seznanili z informacijo, da je svet delavcev Petrola decembra za delavske predstavnike v nadzornem svetu ponovno izvolil Ravnikarja in Šavlija, medtem ko bo Mihelčiča nadomestila Lina Jerman, direktorica oddelka podpore strankam in kontaktnega centra Petrola.

Potem pa so z več kot 99 odstotki potrdili predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja skupno tretjinski delež državnih delničarjev v Petrolu. Prihodnji mesec bodo tako na nadzorniške stolčke sedli:

• Marko Jazbec, mož državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec, ki jo vladajoča Svoboda (za zdaj neuspešno) močno podpira tudi pri kandidaturi za guvernerko Banke Slovenije, tako kot finančni minister Klemen Boštjančič velja za kader Boruta Jamnika,
• Luka Zajc, odvetnik, ki je delal v odvetniški pisarni Čeferin, zdaj pa dela za evropsko nogometno zvezo (Uefa), ki jo vodi Aleksander Čeferin,
• Tomaž Vesel, ki je bil prvi kandidat Roberta Goloba za evropskega komisarja, vendar je moral zaradi zahteve, da Slovenija na to mesto imenuje žensko, odstopiti, mesto pa je kasneje pripadlo Marti Kos; Vesel je po navedbah v sklicu skupščine zdaj direktor družbe Eurofit in prokurist Salomona v lasti Martina Odlazka, hkrati je Čeferinov prijatelj iz otroštva (med drugim mu je vplivni odvetnik pomagal do visokega revizorskega položaja pri Svetovni nogometni zvezi Fifa).

Kot je poročal Info360.si, kadrovska komisija nadzornega sveta Petrola Marka Jazbeca zaradi pomislekov o konfliktu interesov ni uvrstila v ožji krog kandidatov, saj Sava Re oziroma njena hčerinska družba zavarovalnica Sava posluje s Petrolom. A pretehtala naj bi presoja SDH, da Petrol sodeluje s hčerinsko družbo, na katero Jazbec nima neposrednega vpliva, ampak samo posrednega (ker vodi njeno mamo).

Poleg omenjene trojke so bili danes – prav tako z več kot 99-odstotno podporo – potrjeni še:

• Goran Kralj, član uprave hrvaškega pokojninskega sklada PBZ, ki bo zastopal hrvaške pokojninske sklade (ti imajo v lasti okoli 12 do 14 odstotkov Petrola),
• Mario Selecky, ki bo tako še naprej zastopal slovaško-češko investicijsko družbo J&T (ta ima v lasti slabih 13 odstotkov Petrola),
• Vesna Južna, ki bo zastopala interese družb v lasti njene družine (zakonca Južna imata dobrih 10 odstotkov Petrola).

Žlak je za Forbes Slovenija dejal, da si je sam prizadeval za še eno žensko nadzornico, saj bi imeli v novi sestavi le dve, s čimer ne dosegajo tako imenovanih ženskih kvot. Tudi v upravi Petrola trenutno ni ženske.

Sledi izbor predsednika. Menjave tudi v upravi?

Žlaku mandat poteče 21. aprila. Do takrat imajo obstoječi nadzorniki še eno sejo, in sicer 9. aprila, na kateri bodo obravnavali predlog letnega poročila za leto 2024 in predlog uporabe bilančnega dobička. Letošnja dividenda bo po pričakovanjih višja kot lani, ko je znašala 1,8 evra bruto na delnico.

Prva seja novega nadzornega sveta bo verjetno v drugi polovici aprila. Poznavalec dogajanja v Petrolu v primeru današnje potrditve predlagane sestave nadzornega sveta pričakuje, da se bosta za predsedovanje borila odvetnik Zajc in Tomaž Vesel.

Žlak meni, da bodo menjavam nadzornikov gotovo sledile tudi menjave v upravi Petrola. Sicer pa pričakuje, da bo osrednja naloga nove ekipe nadaljevanje zamrznjenih investicij v obnovljive vire (Petrol je v preteklosti vlagal predvsem na Hrvaškem), polnilnice in druge elemente energetskega prehoda, tudi vodik. Pri tem poudarja, da bo osnovni posel Petrola vseeno vsaj še desetletje ostala nafta oziroma fosilna goriva.

“Uravnoteženje sil”

Z imenovanjem nove ekipe vladajoča klika dobiva več moči pri upravljanju Petrola. V nadzornem svetu zdaj sedita Žlak in Zupančič, ki veljata za kader prejšnje vlade Janeza Janše. Oba je SDH že predlani poskušal zamenjati, a mu to ni uspelo. Žlak je pravočasno odpravil razlog za odpoklic (odstopil je z mesta likvidacijskega upravitelja RTH), Zupančiču pa se je na skupščini v bran postavil Dari Južna, ki ima v lasti okoli 10 odstotkov delnic in velja za prijatelja vidnega člana SDS Andreja Vizjaka, in SDH je bil preglasovan. S tem je, čeprav zastopa državne lastnike s skupno 32-odstotnim deležem, SDH izgubil upravljavsko moč v Petrolu, ki ima skupno 21.300 delničarjev.

Vir blizu Petrola meni, da bo z imenovanjem nadzornikov, ki so bolj blizu SDH in vladi, prišlo do ‘uravnoteženja’ sil. Pričakuje, da bo tudi vlada bolj ‘milostna’ do trgovca, predvsem pri odločitvah o regulaciji marž. Zdi se, da tako menijo tudi vlagatelji: delnica Petrola je namreč od začetka leta pridobila kar tretjino vrednosti.

Stomilijonske tožbe zaradi regulacije

Po pričakovanjih pa so delničarji postavili nekaj vprašanj v zvezi z regulacijo marž. Lastniki že dlje časa pozivajo vlado, da naj sprosti regulacijo oziroma zviša regulirano maržo. Še vedno nerešeno ostaja tudi vprašanje povračila za regulacijo iz leta 2022 – kot smo pisali, se je neuspešen poskus poravnave z državnim odvetništvom končal s Petrolovo vložitvijo tožbe.

Žlak meni, da gre pri regulaciji marž za populizem vladajoče politike, dodaja pa, da se regulirana marža počasi popravlja in letos pričakuje še kakšen dvig.

Uprava Petrola je na skupščini pojasnila, da je v Sloveniji v teku tožba proti državi, s katero podjetje zahteva 107 milijonov evrov, na Hrvaškem pa 60 milijonov evrov. Že leto dni pa teče tudi arbitražni postopek med Geoplinom, ki je v lasti Petrola, in Gazpromom; Geoplin zatrjuje, da je ruski dobavitelj kršil pogodbo o dobavi zemeljskega plina in zahteva 177 milijonov evrov.