Vlada potrdila omejitve kratkoročnega oddajanja, s sobodajalci si želi dogovora

Vlada je danes potrdila predlog novega zakona o gostinstvu, pred sprejetjem pa morajo o njem glasovati še poslanci.

Ključne spremembe, ki jih ta uvaja, so regulacija kratkotrajnega najema, sprostitev urejanja rednega obratovalnega časa gostinskih obratov in povečanje kakovosti namestitev s strokovno kategorizacijo višjih kakovostnih kategorij, je danes povzel državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.

Predlog zakona predvideva splošno omejitev oddajanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni, največ osem ležišč ter ob 75-odstotnem soglasju etažnih lastnikov ter soglasju vseh mejnih etažnih lastnikov.

Hkrati na največ 150 dni omejuje oddajanje v eno- in dvostanovanjskih stavbah, kjer ima sobodajalec svoje stalno prebivališče, največ 50 odstotkov uporabne površine in največ 15 ležišč ob soglasju etažnih lastnikov.

Nekoliko več svobode pri tem bodo imele lokalne skupnosti, ki bodo imele možnost zaostrovanja ali omilitve teh pravil. In sicer bodo lahko oddajanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah omilile oziroma zaostrile od 30 do 90 dni. V stanovanjih v eno- in dvostanovanjskih stavbah pa možnost zmanjšanja na 30 oziroma povečanja na do 180 dni.

Občine bodo lahko najvišje dovoljeno število dni oddajanja stanovanja v koledarskem letu opredelile v splošnih aktih, bodo morale pa presoditi stanje na stanovanjskem trgu in potrebe razvoja turizma.

Nadgrajen register in posebne nalepke

Soglasja, ki jih bodo morali sobodajalci pridobiti od etažnih lastnikov, bodo omejena na tri leta, je povedal Frangež. Ob vpisu v register nastanitvenih obratov bodo prejeli tudi posebne nalepke, s katerimi se bodo označila stanovanja v kratkoročnem najemu. “Te bodo sporočale, da je bilo za oddajanje pridobljeno soglasje,” je povedal in dodal, da bo to omogočalo tudi boljši nadzor.

Z zakonom se nadgrajuje tudi sam register nastanitvenih obratov, pri čemer je predvidena uvedba ID številk. “S tem bomo lahko ureditev v zakonu o gostinstvu ustrezno povezali tudi z ureditvijo po sprejeti uredbi o kratkoročnih najemih na evropski ravni,” je dejal sekretar in dodal, da bo to omogočilo tudi digitalizacijo.

Vlada je iz zakona črtala omejitev po statusu in stalnem prebivališču, s čimer so po Frangeževih besedah šli na roko sobodajalcem v želji, da bi z njimi dosegli soglasje.

Frangež: Stanovanja bomo vrnili prvotnemu namenu

Ob tem je sekretar Frangež spomnil, da je imel predlog zakona intenzivno javno razpravo, v kateri so pridobili več kot 500 mnenj. Regulacijo je med drugim znova utemeljil na študiji inštituta za upravljanje prostora pri univerzi Manchester Metropolitan, ki je pokazala, da je omejitev kratkotrajnega najema v Sloveniji nujna, saj da koncentracija privatiziranih stanovanj in nizka dostopnost najemnih stanovanj otežujeta dostop do stanovanj za ranljive skupine.

“V tem pogledu je jasno, zakaj uvajamo regulacijo kratkotrajnih najemov. Zato, da mladim in slovenskim družinam zagotovimo dostopnost stanovanj. Da stanovanja, ki so bila zgrajena za najem domovanja, vrnemo njihovemu prvotnemu namenu,” je povedal Frangež.

Kot je pojasnil, je v Sloveniji 700.000 naseljenih stanovanj, od katerih je 91 odstotkov lastniških, torej da v njih živijo lastniki. Preostalih devet odstotkov je najemnih stanovanj, pri čemer je tistih, ki so namenjena tržnemu najemu dobrih 40.000, od katerih je 23 odstotkov stanovanj v ponudbi kratkotrajnega najema. “Torej imamo na vsaka tri stanovanja v dolgoročnem najemu, eno stanovanje v kratkoročnem najemu. To jasno kaže na nujnost regulacije,” je povedal.

“Na morebitno ustavno presojo smo dobro pripravljeni”

Na očitke, da država s predlogom protiustavno posega v pravice sobodajalcev, pa je dejal, da ustava resda določa, da je gospodarska pobuda svobodna, a hkrati še v istem členu navaja, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo in da so prepovedana dejanja nelojalne konkurence.

Sobodajalci so v torek zagrozili, da so v primeru, da bo vladni predlog potrjen v DZ, zakon pripravljeni izpodbijati tudi na ustavnem sodišču. “Zakon je dobro utemeljen in podprt z dvema študijama. Verjamem, da izkazujeta upravičenost poseganja. Na morebitno ustavno presojo smo dobro pripravljeni,” jim je danes odgovoril Frangež.

Ob tem je še povedal, da so se na srečanju s predstavniki sobodajalcev dogovorili, da bodo ti pripravili svoje rešitve v amandmajski obliki na katerikoli del zakona in da se bomo nato spet sestali. “Vlada si želi ustreznega dogovora, če bo ta seveda mogoč,” je dejal.

Sobodajalci: Zakon bo izbrisal večino zasebnih ponudnikov

S sprejemom novega zakona bo izbrisanih 90 odstotkov zasebnih ponudnikov kratkoročnih nastanitev, kar je 25 odstotkov vseh nastanitvenih zmogljivosti v državi, pa so danes po poročanju STA opozorili sobodajalci. “To predstavlja približno 50.000 državljanov, se pravi povezanih s sobodajalci in njihovimi družinami,” je dejal predsednik sveta zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Marko Petković. Predlog zakona je označil za “minsko polje neživljenjskih in v praksi neizvedljivih določb”.

Splošna omejitev kratkoročnega oddajanja na 60 dni po Petkovićevi oceni ne bo rešila stanovanjskega problema. “Kako si ministrstvo predstavlja, da bodo sobodajalci, ki bodo po novem prisiljeni iti v dolgoročni najem, kako bodo oni oddajali in katera družina z otroki si bo najela stanovanje za 305 dni, da bo potem za 60 dni šla ven,” se sprašuje Petković.

Če se sobodajalca omeji na 60 dni, v času neaktivnosti ne bo mogel opravljati oglaševanja, pa je ob tem po pisanju STA izpostavil Tadej Cotič iz Združenja sobodajalcev. “Tako da tu potisnemo celo panogo v velik paradoks, ker dejansko potem ne bo mogel sprejemati rezervacij, ker bo lahko šele julija odprl sprejemanje rezervacij za avgust,” je dejal.

Na mizi možnost odškodninskih tožb

Poleg napovedi ustavne presoje, s katero bi zahtevali začasno zadržanje izvajanja zakona, je Petković omenil tudi možnost odškodninskih tožb. Ob tem so izračunali, da bi neposredna škoda za sobodajalce za obdobje 30 let na podlagi osnutka zakona iz leta 2024 znašala 1,6 milijarde evrov.

Na novinarski konferenci so ob tem predstavili izsledke raziskave Sobodajalski barometer 2025, v kateri je sodelovalo 1.008 sobodajalcev. V raziskavi je 78 odstotkov anketirancev ocenilo, da predlagani zakon trenutno predstavlja največjo nevarnost za sobodajalce. Če bi bil predlagani zakon sprejet, jih je 85 odstotkov odgovorilo, da se ne bi odločili za dolgoročno oddajanje nepremičnine.

Sobodajalci so že v ponedeljek pozvali k ponovni javni obravnavi predloga novega zakona, ker da niso bili vključeni v pripravo zakonskega predloga. V ta namen so zbrali 3.200 podpisov, tudi nekatere turistične agencije, turistična društva, turistično-informativni centri in nekaj občin, poroča STA.

Prvi predlog končne različice vladnega predloga so prejeli po tem, ko je bil že poslan na vladni odbor v potrditev, je na današnji novinarski konferenci še opozorila predsednica Združenja sobodajalcev Katja Rezman.