Zakaj v zahodni Afriki prihaja do aretacij rudarskih šefov in zasegov rudnikov

“Vemo, kako izkopati svoje zlato, in ne razumem, zakaj dovoljujemo multinacionalkam, da pridejo sem in ga izkopavajo,” je oktobra lani dejal vojaški vodja Burkine Faso Ibrahim Traore, ko je v radijskem nagovoru slavil dve leti, odkar je njegova hunta prevzela oblast v zahodnoafriški državi. “Pravzaprav bomo umaknili dovoljenja za rudarjenje.”

Traore sicer ni uresničil grožnje, saj so zahodni rudarji ohranili svoje koncesije, so pa delnice nakaterih podjetij po govoru močno zanihale. Vseeno je njegova izjava odraz širšega nezadovoljstva v nekaterih državah frankofonske Afrike glede nadzora nad lastnimi naravnimi viri in vplivom nekdanje kolonialne sile.

Poleg Burkine Faso, kjer je hunta na oblasti od državnega udara septembra 2022, sta bolj konkretne ukrepe sprejeli vojaški hunti v sosednjih Maliju in Nigru. V Maliju je prišlo celo do aretacije direktorja avstralskega rudarskega podjetja, medtem ko so nove oblasti v Nigruohromile proizvodnjo urana fracoskega podjetja Orano, od katere je v precejšni meri odvisna Evropska unija (EU).

Zahteve po večji udeležbi zahodnoafriških držav v rudarskih prihodkih prihajajo v času, ko so cene zlata in urana na zgodovinskih vrhuncih. Spremembe v odnosu do zahodnih držav imajo tudi geopolitične posledice, saj se vojaški voditelji v vseh treh državah vse bolj obračajo k Rusiji, ki skuša pridobiti rudarske koncesije v regiji.

Vse tri države so poslale domov francosko vojsko in druge zahodne sile, ki so se v regiji precej neuspešno borile z islamističnimi skupinami.

Aretacija rudarskega direktorja v Maliju

V začetku novembra lani je direktor avstralskega rudarja zlata Resolute Mining Terry Holohan še z dvema sodelavcema potoval v malijsko prestolnico Bamako na pogovore z rudarskimi in davčnimi regulatorji. Vojaška hunta, ki državo vodi od leta 2021, je namreč od rudarja, ki na jugu Malija upravlja rudnik Syama, zahtevala 100 milijard zahodnoafriških frankov (CFA frank) oziroma 150 milijonov evrov za neizplačane davke in sklenitev nove rudarske koncesije, ki bo skladna z novo rudarsko zakonodajo iz leta 2023. Po pogovorih so oblasti pridržale direktorja in oba sodelavca.

Resolute je pod pritiskom klonil. Podjetje je 18. novembra sklenilo dogovor z vlado in 21. novembra sporočilo, da so bili trije zaposleni izpuščeni iz pripora in so zapustili državo. Resolute je za njihovo izpustitev plačal zahtevanih 150 milijonov evrov v treh obrokih do konca lanskega leta. Obenem so pristali na upoštevanje nove zakonodaje, ki povečuje soudeležbo države in lokalnih podjetij v lastništvu rudnikov na 10 do 20 odstotkov.

Med ključnimi spremembami je tudi zvišanje davka na dobiček s 25 na 30 odstotkov in odprava oprostitve dajatve na gorivo. Od julija lani velja tudi višja licenčnina za rudarjenje zlata, ki bo za ceno nad 2.500 dolarjev za 28,35 grama (unčo) zlata postavljena nad 11 odstotki. Žlahtna kovina to ceno presega od lanskega avgusta.

Rudnik zlata Syama upravlja lokalna podružnica Société des Mines de Syama, v kateri ima 80-odstotni lastniški delež Resolute, 20 odstotkov pa malijska vlada. Resolute ima v lasti tudi rudnik zlata Mako v Senegalu, prav tako prek lokalne podružnice, ki je v 90-odstotni lasti Resoluta in 10-odstotni lasti senegalske vlade.

Kanadski rudar ostal brez zlata

Januarja letos so malijske oblasti zasegle tri tone zlata kanadskemu rudarju Barrick Gold, ki ima na zahodu države v lasti rudnika Loulo in Gounkoto, ki skupaj tvorita enega največjih kompleksov za proizvodnjo zlata na svetu. Zaradi zasega je Barrick ustavil proizvodnjo na lokaciji, kjer je lani proizvedel več kot 14 tisoč kilogramov (500 tisoč unč) zlata, znane zaloge pa znašajo 204 ton (7,2 milijona unč) zlata.

Zaseg je odredil malijski sodnik, ker naj bi gospodarsko ministrstvo od kanadskega rudarja terjalo za 5,5 milijarde dolarjev (5,3 milijarde evrov) dajatev. Oba rudnika sta sicer v 80-odstotni lasti Baricka in 20-odstotni lasti države, a Barrick nasprotuje zahtevi vlade, da operacije v rudniku uskladi z novo zakonodajo.

"Čeprav se rudarski zakon iz leta 2023 ne uporablja za obstoječe operacije, kot je Loulo-Gounkoto, vlada vztraja pri vsiljevanju rudnika v okvire tega kodeksa," so zapisali pri podjetju. Barrick je poročal tudi o aretacijah zaposlenih v Maliju.

Oblasti v Nigru odvzele dovoljenje za rudnik urana

Vojaška vlada v Nigru, ki je oblast prevzela julija 2023 in jo vodi predsednik Abdourahamane Tiani, je lani popolnoma prevzela nadzor nad proizvodnjo urana v dveh rudnikih, ki sta v večinski lasti francoskega proizvajalca jedrskega goriva Orano. Ta je uran v eni najrevnejših držav na svetu in nekdanji francoski koloniji črpal od začetka 70. let, ko si je zagotovil ekskluzivne pogodbe.

Začelo se je junija lani, ko so oblasti Oranu odvzele licenco za rudarjenje v novem rudniku Imouraren, enem največjih nahajališč urana na svetu. Rudnik, ki je v dvotretjinski lasti Orana in tretjinski lasti Nigra, še ni začel s proizvodnjo, ker je Orano leta 2015 zaradi upada povpraševanja po jedrski nesreči v Fukušimi ustavil dela.

Vlada je dovoljenje odvzela, ker naj Orano ne bi pravočasno (do 19. junija) obudil proizvodnje, čemur Orano nasprotuje. Kot pravijo, so z deli začeli v začetku junija, saj se je povpraševanje po uranu znova povečalo. Cene jedrskega goriva so lani dosegle najvišjo raven v zadnjih 16 letih.

Tudi Niger je leta 2022 spremenil zakonodajo na področju rudarstva. Med drugim je nov zakon zvišal dovoljeno lastništvo države v rudnikih s 15 na 40 odstotkov.

Nov udarec za Orano

Decembra lani je Orano "izgubil operativni nadzor" še nad rudnikom Somair, edinim delujočim rudnikom urana v državi, v katerem ima vlada v Nigru 36,6-odstotni delež. Na lokaciji blizu mesta Arlit so od odprtja leta 1971 proizvedli več kot 70 tisoč ton urana, z letno proizvodnjo med 2.000 in 2.500 ton. V večinski lasti Orana je tudi rudnik Akouta, ki se je po 47 letih delovanja zaprl leta 2021.

"Proizvodni stroški, ki še naprej nastajajo na lokaciji, iz dneva v dan slabšajo finančno stanje podjetja," so zapisali pri Oranu. Vojaška vlada v Nigru je po prevzemu oblasti namreč zaprla mejo z Beninom, sklicujoč se na "varnostne razloge", s tem pa Oranu onemogoča izvoz urana prek beninskih pristanišč v Francijo in Evropo. Po poročanju BBC je v državi v letih 2023 in 2024 ostalo za 1.150 ton uranovega koncentrata v vrednosti dobrih 200 milijonov evrov.

Izguba dobave iz Nigra je precejšen udarec za Francijo, ki večino svoje elektrike proizvede z jedrsko energijo, pa tudi za celotno EU. Ta približno četrtino uvoženega urana dobi iz Nigra, ki je tako drugi največji uvoznik jedrskega goriva v EU, za Kazahstanom.

Niger proizvede pet odstotkov vsega urana in je sedma največja proizvajalka na svetu, uran pa je za zlatom drugi najpomembnejši izvozni artikel za državo. Poleg mnogih manjših (tako imenovanih artizinalnih) rudnikov je edini komercialni rudnik zlata v državi Samira Hill, ki je v 80-odstotni lasti ganskega rudarja Nguvu Mining Limited, 20 odstotkov pa ima v lasti domače državno podjetje Sopamin.

Lažni preplah v Burkini Faso

Oktobrski govor predsednika Burkine Faso je povzročil padec delnic nekaterih rudarskih podjetij, ki v zahodnoafriški državi kopljejo zlato. Traorejeva izjava je sicer prišla po julijski uvedbi nove rudarske zakonodaje, ki državi omogoča do 30-odstotno solastništvo v domačih rudarskih projektih.

Rudnike zlata v državi med drugim upravljajo britanski Endeavour Mining, avstralski West African Resources, ruski Nordgold in kanadska Orezone Gold Corp. ter Fortuna Mining. Zahodni rudarji so po govoru sporočili, da njihove rudarske koncesije niso ogrožene. Vsi so dobili zagotovila vlade, da umik grozi le tistim podjetjem, ki bodo kršili zakonodajo.

Endeavour, največji rudar zlata v zahodni Afriki, v Burkini Faso upravlja rudnika Houndé in Mana. Rudnika v 90-odstotni lasti Endeavourja in 10-odstotni lasti države sta lani skupaj proizvedla več kot 12 ton (430 tisoč unč) zlata, kar je okrog 40 odstotkov Endeavourjeve proizvodnje (31 ton ali 1,1 milijona unč). Podjetje razvija tudi projekt na jugu Malija (Kalana), zlato pa črpajo še v dveh rudnikih v Slonokoščeni obali in enem rudniku v Senegalu.

Orezone od leta 2022 zlato koplje v rudniku Bomboré. Fortuna od leta 2016 upravlja rudnik Yaramoko. West African Resources imajo v lasti rudnik Sanbrado, letos naj bi s proizvodnjo začel še nov rudnik Kiaka. Pri vseh rudnikih je država soudeležena z 10-odstotnim deležem.

Ruski Nordgold v Burkini Faso upravlja dva rudnika, tretjega so zaradi varnostnih pomislekov zaprli aprila 2022. Decembra tisto leto je vlada ruskemu rudarju odobrila dovoljenje za nov rudnik Yimiougou, za katerega je podjetje zaprosilo leta 2017. Ob tem je rudarski minister Simon-Pierre Boussim zavrnil očitke, da vlada prednostno obravnava ruska podjetja. "Ljudem ne dajemo dovoljenj, ker so iz Rusije ali ZDA. Dovoljenja dajemo podjetjem, ki plačujejo davke in spoštujejo naše zakone," je povedal za Reuters.

Sodelovanje z Rusijo

Tri zahodnoafriške države so se po državnih udarih zbližale z Rusijo in izgnale francosko vojsko. Vojaški voditelji so obljubljali, da bodo končali nasilje lokalnih islamističnih skupin, zaradi katerih je bilo razseljenih več milijonov ljudi. Ker so vlade zahodnih držav obsodile državne udare, so se za pomoč pri boju z islamisti obrnili k Rusiji, a tudi to napadov ni ustavilo.

Varnostno sodelovanje z Rusijo se je začelo v Maliju, kjer je bila od udara leta 2021 prisotna ruska paravojaška milica Wagner. Operacije skupine je po smrti njenega voditelja Jevgenija Prigožina v letalski nesreči leta 2023 prevzel novoustanovljen Afriški korpus ruske vojske. Lani so ruske sile poslale okrog 300 vojakov še v Burkino Faso z namenom "zaščite Traoreja in ljudstva Burkine Faso", a je avgusta okrog 100 teh vojakov odšlo na bojišče v Ukrajino, je poročal Reuters.

Oblasti v Nigru so marca lani iz države izgnale tudi ameriško vojsko, ki je v zračni bazi blizu prestolnice Niamey pomagala pri boju proti terorističnim skupinam. Maja je prišlo do nenavadnega scenarija, ko so še pred odhodom Američanov v isto bazo naselili prihajajoče ruske vojake. Do septembra, ko so Američani odšli, so bili tako oboji stacionirani v isti bazi.

Mali, Burkina Faso in Niger so septembra 2023 ustanovile Zavezništvo držav Sahela. Lani so napovedale tudi izstop iz mednarodne organizacije za gospodarsko sodelovanje držav zahodne Afrike (ECOWAS), po tem, ko so bile zaradi državnih udarov vse tri suspendirane iz 12-članske skupine. Proti Nigru so bile nekaj časa uperjene tudi ostre sankcije Ecowasa, ki so zamrznile gospodarsko dejavnost v državi. Konec januarja letos se je začelo šestmesečno prehodno obdobje pred dokončnim izstopom treh držav.