Zavajanje z visokimi odstotki dviga omrežnine

“Uveljavitev nove metodologije obračuna omrežnine je prinesla veliko nejevolje med ljudmi. Marsikomu je prinesla nesorazmerne dvige. Prvi računi kažejo, da gre tudi za ekscesna neskladja,” je pred mesecem dni na novinarski konferenci dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Na naše vprašanje, na čem slonijo ugotovitve ministrstva o “ekscesnih” dvigih, je odgovoril, da ljudje poročajo o podražitvah, ki dosegajo tudi 700 odstotkov. Napovedal je interventni zakon za blaženje stroška omrežnine, ki so ga konec januarja poslanci koalicije tudi vložili v državni zbor.

V predlogu so kot povod med drugim navedli “socialne stiske prebivalstva” zaradi povišane omrežnine v višji sezoni ter predlagali poseg v tarifne postavke omrežnine, s katerim bi znižali položnice gospodinjstev za januar in februar. S tem bo po oceni piscev zakona pobranih 19,5 milijona evrov manj omrežnine, razliko pa bo kril Eles, operater prenosnega omrežja, iz omrežninskih presežkov preteklih let.

Danes, le dva tedna po začetku zakonodajnega postopka, je zakon že na mizah poslancev, ki ga bodo na izredni seji predvidoma potrdili. V razpravi na matičnem odboru so tudi opozicijski poslanci opozarjali na nesorazmeren dvig omrežnine in potrebo po ukrepanju. Pomisleke zakonodajno-pravne službe glede retroaktivnosti zakona in neskladja s pravom Evropske unije (EU), ki določa, da je omrežnina v izključni pristojnosti agencije za energijo, bodo poslanci očitno preslišali.

Do 235 odstotkov višji strošek

Vlada Roberta Goloba pa v mnenju o predlaganem zakonu, ki ga je poslala v Državni zbor (DZ), navaja tudi nekaj številk o učinkih novega sistema na odjemalce. Kot piše, preliminarne analize, s katerimi razpolaga resorno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, kažejo, da bodo “pri gospodinjskem odjemu z lastnimi sončnimi elektrarnami na letni ravni dvigi na končnih položnicah tudi do 229 odstotkov, pri gospodinjskih odjemalcih z lastno sončno elektrarno, ki imajo tudi toplotno črpalko, do 235 odstotkov, pri gospodinjskih odjemalcih s toplotno črpalko, a brez sončne elektrarne, pa do 10 odstotkov”.

Dodaja, da zakon podpira zaradi strahu pred upočasnitvijo naložb v zeleni prehod. V dokumentu namreč zapiše, da je reforma prinesla “nesorazmeren dvig” omrežnine za lastnike sončnih elektrarn in tiste, ki imajo še toplotno črpalko. Dvig omrežnine pa ima po mnenju vlade “odvračalni učinek tudi na vse tiste, ki se za investicije v zelene tehnologije še niso odločili”.

Skladno z napovedmi agencije

Dvigi so seveda tudi na letni ravni občutni, ne pa tolikšni kot je v izjavi za javnost navajal minister Kumer. Ta je sicer verjetno govoril o mesečnem dvigu zneska na položnici katerega od odjemalcev, a minister, ki izhaja iz energetike, je gotovo vedel tudi, da je v novem sistemu mesečna primerjava lahko zavajujoča.

Namreč, na decembrski položnici za elektriko smo imeli vsi odjemalci višji znesek omrežnine kot na novembrski zaradi prehoda iz nižje v višjo sezono. Medtem ko je bila v prejšnjem sistemu omrežnina vse mesece v letu približno enaka, je zdaj v štirih mesecih višje sezone (za november, december, januar in februar) višja kot v ostalih osmih mesecih. Podatki, ki jih navaja vlada, pa kažejo, da se številke v letni primerjavi precej zbližajo.

Da bodo odjemalci s sončno elektrarno, ki zaradi več električnih naprav (na primer električne polnilnice, toplotne črpalke in podobno) dosegajo večjo moč, kot jim je bila obračunana do zdaj, plačevali več, je agencija sicer napovedovala ves čas od napovedi uvedbe novega omrežninskega sistema. V projekcijah je napovedovala, da bo odjemalec s sončno elektrarno in toplotno črpalko v nižji sezoni plačeval okoli 10 evrov omrežnine, v višji pa 39 evrov.

So pa lastniki sončnih elektrarn od letošnjega leta oproščeni plačevanja prispevka za obnovljive vire energije (OVE+SPTE), kar njihov letni strošek za elektriko zniža za okoli 80 evrov letno (vlada je leta 2022 plačevanje prispevka zamrznila, a na bi ga letos spet začeli plačevati). Poleg tega država še naprej nudi subvencije za sončne elektrarne in hranilnike, električne avtomobile, toplotne črpalke, ki skrajšujejo povračilno dobo naložbe.

Pa napovedi, da bodo računi za večino nižji?

Medtem ko je napovedovala višjo omrežnino za lastnike sončnih elektrarn z net meteringom, je agencija na drugi strani ves čas trdila, da bo za večino ostalih gospodinjskih odjemalcev omrežnina na letni ravni ob nespremenjenih navadah enaka ali celo malce nižja kot po starem sistemu. Sam minister Kumer je pred letom dni postregel s podatkom, da bo račun za elektriko za 800 od 900 tisoč merilnih mest, kolikor jih je v slovenskih gospodinjstvih, nižji kot do zdaj.

Na agenciji so nam na vprašanje, ali so po treh mesecih izvajanja novega sistema obračuna omrežnine že preverili pravilnost teh projekcij, odgovorili, da nimajo dostopa do izdanih računov odjemalcem, zato natančne analize nimajo. Na podlagi računov, ki so jim jih dostavili odjemalci, pa se projekcije za gospodinjski odjem “popolnoma potrjujejo”, nam je odgovorila direktorica agencije Duška Godina.

Približno 10 odstotkov gospodinjstev brez samooskrbe bo po analizah agencije imelo približno enak ali nekoliko višji letni strošek omrežnine kot prej. Tu gre po besedah sogovornice predvsem za odjemalce z izrazito majhno porabo, kot so prazna stanovanja in vikendi. Povprečna zvišanja pa so majhna, do dva evra mesečno.

Tudi znesek celotne obračunane omrežnine za november se je po navedbah direktorice agencije ujemal s projekcijami; dosegel je 97 odstotkov načrtovanega. Tako lani kot letos je imela agencija v načrtu, da v celem letu pobere 277 milijonov evrov omrežnine za distribucijsko omrežje.

Revni plačevali več

Medtem ko politika vztraja, da se lastnikom sončnih elektrarn in električnih porabnikov godi krivica, je agencija že pred uvedbo sistema pojasnjevala, zakaj je po njeni oceni prav, da tako imenovani “samooskrbni” odjemalci plačujejo več.

Ti odjemalci so bili, kot pravijo na agenciji, po stari metodologiji obračunani na podlagi administrativnih moči, njihove dejansko dosežene moči pa so bile višje. Agencija je opozarjala na “vse večji izpad prihodkov iz omrežnine” v tem segmentu,, ki so ga pokrivali ostali odjemalci. “Enočlansko gospodinjstvo, ki se ogreva na zemeljski plin ali toploto in plačuje še plinsko omrežnino oziroma uporabo omrežij za daljinsko ogrevanje, plačuje tudi dvakrat več omrežnine za rabo elektroenergetskega omrežja kot odjemalec – tri- ali štiričlansko gospodinjstvo, ki ima sončno elektrarno, ob tem pa se ogreva s toplotno črpalko, polni električno vozilo in ima še številne druge energetsko potratne naprave, ki uporabljajo električno energijo,” je o stanju v starem sistemu lani dejala Godina in opozorila, da so odjemalci s sončno elektrarno pozimi celo bolj odvisni od elektroenergetskega omrežja kot odjemalci, ki je nimajo in se ogrevajo na primer na plin.

Prenova obračuna omrežnine je bila po njenem tako nujna tudi zaradi naslavljanja energetske revščine. “Energetsko revna gospodinjstva oziroma odjemalci nimajo dovolj sredstev za naložbe v sončno elektrarno, za rabo omrežja pa plačujejo več od tistih oziroma celo namesto tistih, ki sredstva za tovrstne naložbe imajo,” je direktorica agencije dejala pred spremembo sistema.