Kateri poklici izginjajo in komu se ni treba bati za službo

Posel Forbes Slovenija 4. februarja, 2025 18.00
featured image

V prihodnjih petih letih bo najbolj naraslo število delovnih mest v visokotehnološki panogi, največje krčenje pa je pričakovati pri uradniških delovnih mestih.

4. februarja, 2025 18.00

Trg dela se nenehno razvija – nastajajo nova delovna mesta, spet druga izginjajo. Pri tem ima ključno vlogo tehnološki napredek, ki ustvarja vse večje povpraševanje po novih znanjih in spretnostih. Do leta 2030 bo po poročanju Euronewsa predvidoma ustvarjenih 170 milijonov novih delovnih mest, ukinjenih pa jih bo 92 milijonov.

Kot razkriva letošnje Poročilo o prihodnosti poklicev, ki ga je oblikoval Svetovni gospodarski forum (WEF), bo med letoma 2025 in 2030 najbolj zraslo število delovnih mest v visokotehnološki panogi, vključno s poklici na področju umetne inteligence, robotike in z razširjenim digitalnim dostopom.

Število strokovnjakov za velike količine podatkov se bo med letoma 2025 in 2030 predvidoma povečalo za 113 odstotkov, sledijo jim inženirji za finančne tehnologije (angl. fintech), število katerih se bo po ugotovitvah poročila povečalo za 93 odstotkov, ter strokovnjaki za umetno inteligenco in strojno učenje z 82-odstotnim povečanjem števila delovnih mest.

Veliko rast bodo v prihodnjih petih letih imeli še ti poklici: razvijalci programske opreme in aplikacij, strokovnjaki za upravljanje varnosti, strokovnjaki za hrambo podatkov, strokovnjaki za avtonomna in električna vozila, oblikovalci uporabniškega vmesnika, vozniki lahkih tovornjakov ali dostavljalci, strokovnjaki za internet stvari ter podatkovni analitiki in znanstveniki.

Za katere poklice bo največ delovnih mest

V absolutnih številkah bo z naskokom največ delovnih mest med leti 2025 in 2030 v kmetijski panogi, kjer bodo potrebovali 34,9 milijona kmetov in delavcev na kmetijah, piše Euronews. To je nekaj manj kot polovica vseh 78 milijonov delovnih mest, kolikor jih bo po predvidevanju analitikov ostalo do leta 2030.

Na drugem mestu po številu delovnih mest, ki bodo ustvarjena do leta 2030, so vozniki lahkih tovornjakov ali dostavnih služb z 9,8 milijona. Dostava je namreč hitro rastoča panoga. Prav tako bo več voznikov osebnih avtomobilov, kombijev in motornih koles, ki so na tem seznamu na sedmem mestu. Zanje bo 4,1 milijona delovnih mest.

Poklic, ki se na seznamu po največjem številu novih delovnih mest v prihodnjih petih letih uvršča na tretje mesto, je razvijalec programske opreme in aplikacij s 6,7 milijona delovnih mest. Za 6,3 milijona pa se bo po ugotovitvah poročila povečalo število gradbenih delavcev, izvajalcev zaključnih del in sorodnih delavcev.

K rasti števila delovnih mest veliko prispeva tudi živilska industrija. Po ocenah bo ustvarjenih 4,3 milijona dodatnih delovnih mest za delavce v živilskopredelovalni industriji in sorodnih poklicih, medtem ko se bo število delovnih mest za delavce, ki strežejo hrano in pijačo, povečalo za 2,8 milijona. Slednji so na seznamu na devetem mestu.

Kateri poklici so v zatonu

Med poklici, ki bodo do leta 2030 v največjem zatonu, bodo uradniška delovna mesta v različnih panogah, ugotavlja poročilo. Med najhitreje upadajočimi delovnimi mesti bodo pisarniški delavci v poštnih storitvah, kjer pričakujejo zmanjšanje števila delovnih mest za 34 odstotkov. Tesno za njimi, z 31 odstotki, so bančni uslužbenci in podobni pisarniški delavci. Upad pričakujejo tudi pri referentih za vnos podatkov, in sicer za 26 odstotkov.

Večja zmanjšanja delovnih mest pričakujejo še pri teh poklicih: administrativni pomočniki in poslovni sekretarji, delavci v tiskarstvu in sorodnih dejavnostih, računovodje, knjigovodje in uslužbenci za obračun plač, uslužbenci za evidentiranje materiala in skladiščenje, prodajalci od vrat do vrat, novinarji in ulični prodajalci.

Med poklici, za katere bo med letoma 2025 in 2030 ustvarjenih najmanj delovnih mest in jih bodo zmanjševali, prvo mesto zasedajo blagajniki in prodajalci vstopnic, za katere bo do konca desetletja 13,7 milijona delovnih mest manj.

Na drugem mestu so administrativni pomočniki in poslovni sekretarji z neto izgubo 6,1 milijona delovnih mest. Med najbolj upadajočimi službami so tudi uslužbenci za evidentiranje materiala in skladiščenje (-2,6 milijona), računovodski in plačni uslužbenci (-1,6 milijona) ter uslužbenci za vnos podatkov (-0,5 milijona).

Tretje mesto po največjem upadu števila delovnih mest zasedajo oskrbniki stavb, čistilci in hišniki, saj jih bo po ugotovitvah analitikov do leta 2030 skupno za 3,4 milijona manj.

Razvijajo se tudi zahtevana znanja in spretnosti. V povprečju naj bi se do leta 2030 preoblikovalo ali zastarelo 39 odstotkov sedanjih znanj in spretnosti delavcev, še povzema Euronews.