Sto odpuščenih tu, sto tam. Smo pred obratom na trgu dela?

Poslabšanje napovedi za nemško gospodarstvo, ki naj bi se tudi letos skrčilo, poročila o strukturnih težavah industrije države, ki je naša pomembna trgovinska partnerica, opozorila evropskih avtomobilskih proizvajalcev, ki zaradi nestabilne prodaje električnih vozil zmanjšujejo naročila dobaviteljem (tudi slovenskim).

Ob turbulencah v evropski industriji se postavlja vprašanje, ali lahko to zamaje trenutno zelo robusten trg dela pri nas.

Na zavodu za zaposlovanje pravijo, da se je v prvih osmih mesecih letos v evidenco brezposelnih prijavilo 7.676 delavcev, ki jih je delodajalec določil za presežne, ter 350 delavcev, ki so tam pristali zaradi stečaja prejšnjega delodajalca. Skupno torej 8.026 delavcev.

V prvih osmih mesecih leta 2023 se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo skupno 6.568 ljudi (6.261 kot presežni delavci in 307 zaradi stečaja podjetja). Letošnja številka je torej za okoli petino višja.

Okoli 20 primerov večjih odpuščanj

Delodajalci morajo, če nameravajo odpoved vročiti večjemu številu delavcev, obvestiti tudi zavod za zaposlovanje. "Letos smo prejeli okoli 20 takšnih obvestil, največ s področja Ljubljane, Maribora in Kranja," pravijo na zavodu.

Natančne statistike sicer ne vodijo, saj – kot pravijo – vseh informacij o odpuščanjih ne dobijo, poleg tega se podatki v času od napovedi do izvedbe postopka odpuščanja, glede na razmere v podjetju, večkrat spremenijo.

Kot pravijo, pa v takem primeru zavod kontaktira podjetje in stečajnega upravitelja. V primeru večjih odpuščanj predlaga srečanje z delavci, na katerem jim lahko osebno nudi vse potrebne informacije in podporo. Pripravijo tudi nabor prostih delovnih mest glede na strukturo oseb, ki jim bo zaposlitev prenehala, ter se povežejo z delodajalci v okolju, ki imajo potrebe po novih kadrih.

Kdo odpušča?

Letos je bilo javno obelodanjenih že več primerov odpuščanj.

V začetku septembra je odločbe o odpovedi prejelo okoli 160 od skupaj 308 zaposlenih v Mariborski livarni Maribor (MLM), ki je od konca avgusta v stečaju. Druga polovica zaposlenih bo, kot smo pisali, začasno ostala v podjetju in izpolnila naročilo nemškega kupca, ki je pristal na višjo ceno.

MLM je potopila dolgotrajna prezadolženost in neuspešno iskanje novega kupca, medtem ko je zadnji lastnik Slovenski državni holding (SDH) zatrjeval, da podjetju ne sme več pomagati, prav tako ne država, ki jo omejujejo evropska pravila o državnih pomočeh.

Še en avtomobilski dobavitelj, kidričevski proizvajalec sedežnih prevlek za avtomobile in letala Boxmark Leather, je odpustil 60 ljudi, še 60 jih bo do konca leta. To se je zgodilo po tem, ko je še spomladi poročalo o novem poslu za Lamborghini in zaposlilo 100 ljudi. “Številke iz avtomobilskega sektorja so zahtevne, pričakujemo večji padec v letošnjem in prihodnjem letu. Napovedi za nemški, italijanski, avstrijski trg niso dobre, mi pa se moramo tem razmeram prilagoditi,” nam je nedavno dejal direktor Marjan Trobiš.

Šempetrski Mahle Letrika je spomladi napovedal, da bodo postopno ukinili 170 delovnih mest. Kot so pojasnili, optimizirajo proizvodnjo in selijo proizvodni program zaganjalnikov v Bosno in Hercegovino (BiH).

Žirovska proizvajalka obutve Alpina, ki je od leta 2022 v lasti češkega podjetja K & H, bo letos v Sloveniji odpustila 60 od 331 delavcev. Kot razlog so navedli upad prodaje, del proizvodnje so preselili v BiH. Direktorica Alpine Amadea Kavčič Jesenovec je pri tem, kot smo pisali, izpostavila zavezo, da bodo v čim večji meri uporabili mehke načine odpuščanja in upoštevali socialne kriterije, da omilijo učinek brezposelnih v lokalnem okolju. V stiku naj bi bili tudi z okoliškimi podjetji, ki iščejo nove delavce.

V Steklarni Rogaška so spomladi napovedali 15-milijonska vlaganja, a tudi odpuščanja. Sprva so napovedovali, da bo brez dela ostalo 155 zaposlenih, zdaj pa so za Forbes Slovenija povedali, da je končno število po uskljevanju s sindikati nekoliko manjše. Kolikšno, niso povedali.

Po tem, ko so lani prvič poslovali z izgubo, so krčenje števila zaposlenih v letnem poročilu napovedali tudi v Celjskih mesninah. V podjetju pa nam včeraj niso odgovorili na vprašanje, ali in koliko ljudi so odpustili.

Shema skrajšanega delovnega časa kot blažilec

Da bi se v prihodnje še kje lahko pokazala potreba po zmanjševanju števila zaposlenih, nakazujejo izjave prvega moža Domela Matjaža Čemažarja, da delodajalci "še kako" potrebujejo krizno shemo skrajšanega delovnega časa, ki jo pripravlja ministrstvo za delo. S tem bi lažje uravnavali potrebe po delovni sili, je dejal direktor Domela, kjer sicer trenutno zaposlujejo, saj so lani ob petinskem upadu naročil nekoliko skrčili število zaposlenih s tem, da niso podaljšali nekaterih pogodb za določen delovni čas. Tudi v primeru nadaljnjega upadanja naročil bodo zaposlene, med katerimi so tudi tujci, predvsem iz Srbije in Severne Makedonije, poskušali zadržati čim dlje, je za Forbes Slovenija dejal Čemažar.

Pogled naprej

Na zavodu za zaposlovanje ne opažajo znakov obrata na trgu dela. Registrirana brezposelnost namreč še naprej medletno upada, zaposlenost pa – kot izhaja z zgornjega grafa – ostaja na rekordnih ravneh. Se pa tempo pri obeh kazalnikih že drugo leto zapored umirja, pravijo.

Svojo napoved na zavodu še pripravljajo, kot pravijo, pa Urad RS za makroekononske analize v jesenski napovedi gospodarskih gibanj ocenjuje, da se bosta rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti še nadaljevala.

Rast zaposlenosti bosta sicer omejevala že zdaj visoka raven in veliko pomanjkanje delovne sile. Število registriranih brezposelnih pa naj bi po napovedih vladnega urada prihodnje leto povprečno znašalo okoli 44.600 (kar je podobno trenutni ravni), v 2026 pa naj bi se spustilo na 44.100.