Več držav, tudi Slovenija, zamudilo rok za oddajo energetskega in podnebnega načrta
Končno različico nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) bo vlada predvidoma potrjevala konec poletja.
Svoje nacionalne energetske in podnebne načrte (NEPN) so do roka, ki se je iztekel v nedeljo, v Bruselj poslale le štiri od 27 držav članic EU. Med veliko večino članic, ki tega niso storile, je tudi Slovenija, kjer se je v minulih dneh šele zaključila javna obravnava predloga dopolnjenega osnutka posodobitve NEPN.
Kot so danes navedli na Evropski komisiji, so do nedelje, ko se je iztekel zavezujoč zakonski rok, nacionalne načrte prejeli le od Nizozemske, Finske, Švedske in Danske, poroča STA.
“Komisija vse druge države članice poziva, naj svoje končne nacionalne načrte pošljejo čim prej,” je povedal tiskovni predstavnik Tim McPhie. K temu bo komisija članice pozvala tudi na neformalnih zasedanjih ministrov, pristojnih za energetiko in okolje, ki jih bo ta mesec gostila Madžarska, je dodal.
Poudaril je, da bodo po potrebi uporabili tudi pravne mehanizme, ki jih imajo na voljo, da bi države poslale načrte.
Končna različica slovenskega načrta predvidoma konec poletja
Na slovenskem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so za STA potrdili, da nacionalnega načrta še niso poslali v Bruselj. Pojasnili so, da mora zdaj vsaka država članica, ki tega še ni storila, komisijo obvestiti, kje v postopku je.
V Sloveniji se je v minulih dneh iztekla javna obravnava predloga dopolnjenega osnutka posodobitve NEPN, zdaj pa usklajujejo pripombe, so navedli na ministrstvu. Končno različico načrta bo vlada predvidoma potrjevala konec poletja, še piše STA.
Posodobitev je potrebna zaradi ambicioznejših ciljev EU, ki se morajo odraziti tudi v nacionalnih načrtih do leta 2030.
Dopolnjeni osnutek posodobitve glede na veljavni NEPN predvideva zvišanje cilja zmanjšanja emisij, in sicer za 55 namesto za 36 odstotkov glede na leto 2005. 55 odstotkov znaša tudi cilj na ravni EU. Bolj ambiciozen je tudi cilj zmanjšanja rabe energije, za 11 odstotkov, kar je tudi skladno s cilji EU.
Nekoliko pod temi so načrti glede deleža rabe obnovljivih virov v končni rabi energije. Slovenija naj bi dosegla 33-odstotni delež, medtem ko je cilj EU nad 42,5 odstotka.
