Pol milijarde za zelen promet: prevoz na klic, najem električnih avtov, vavčerji

Da bi pospešila razogljičenje in doseganje ambicioznih podnebnih ciljev, Evropska unija (EU) leta 2027 trgovanje z emisijskimi kuponi širi na cestni promet in ogrevanje stavb. Uvaja novo shemo trgovanja, tako imenovani ETS2.

Kot smo že pisali, bomo od 2027 tako pri točenju dizla ali bencina, pri naročilu kurilnega olja ali na položnici za ogrevanje na zemeljski plin plačevali tudi emisijske kupone (natančneje, plačevali jih bodo dobavitelji, ki pa jih bodo nato predvidoma vračunali v končne cene).

V zadnjem času je shema ETS2, ki jo nekateri vidijo kot ključen ukrep za izvedbo zelenega prehoda, deležna večje pozornosti evropske politike in tudi medijev. Prvi razlog je verjetno ta, da shema počasi s papirja prehaja v prakso. Dobavitelji goriv, ki bodo kupovali kupone, morajo letos prvič poročati o emisijah, medtem ko se bo samo trgovanje s kuponi in zaračunavanje emisij predvidoma začelo čez leto in pol.

Drugi razlog pa so morda nekatere študije, ki kažejo, da bi nova shema lahko srednjeročno znatno podražila energente na fosilna goriva. To je nekaterim evropskim politikom priklicalo spomin na obsežne in nasilne proteste tako imenovanih rumenih jopičev v Franciji v letu 2018, ki so jih sprožili prav vladni načrti glede dviga okoljskega davka na gorivo.

Podnebni zakon bo odtekel še en krog

Da je tudi pri nas zeleni prehod vroč politični kostanj, kaže dogajanje pred dobrim tednom dni. Takrat bi morala vlada na redni seji obravnavati podnebni zakon, a je bil ta na presenečenje uslužbencev ministrstva za okolje, podnebje in energijo tik pred zdajci umaknjen z dnevnega reda seje.

Za umik predloga zakona s seje vlade naj bi se zavzel gospodarski minister Matjaž Han. Neuradno naj bi zakonu nasprotovali tudi nekateri poslanci Svobode, predvsem v luči negativnega vpliva na javno mnenje, polno podporo naj bi imel le pri Levici.

Zakon med drugim v slovenski pravni red prenaša direktivo, ki je podlaga za uvedbo sheme ETS2, ter nekatere druge ukrepe za spodbujanje zelenega prehoda. Kaj točno je kamen spotike, ni znano. Uradno pojasnilo vlade po seji pred tednom dni je bilo, da mora koalicija zakon še malo uskladiti, ni pa jasno, v katerem delu. Na resornem ministrstvu so po naših informacijah presenečeni, saj trdijo, da je bil zakon, ki je del koalicijskih zavez, v široki javni razpravi in predhodno usklajen s koalicijo. Svarijo, da je podnebni zakon podlaga za črpanje denarja iz socialnega sklada za podnebje, v katerem bo Sloveniji v obdobju med letoma 2026 in 2032 predvidoma na voljo slabe pol milijarde evrov.

Ministrstvo: Dvig cen bo postopen, vzdržen

Napovedi, kakšni bodo učinki sheme ETS2 na cene, so zelo različne. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da bo dvig cen postopen. Pri tem navajajo projekcije Evropske komisije, ki kažejo, da bodo kuponi do leta 2030 stali okrog 45 evrov na tono emisij v stalnih cenah (predvidoma okoli 60 evrov v tekočih cenah za leto 2027).

V Sloveniji bodo kuponi nadomestili okoljsko dajatev, ki jo plačujemo že zdaj, zato bomo novo dajatev manj občutili. Ministrstvo ocenjuje, da se bo cena goriva po uvedbi sheme dvigovala za okoli dva do tri cente na liter letno. Ob tem dodaja, da “se velik del stroškov, povezanih z mobilnostjo zaradi zaposlitve, običajno povrne prek plač”.

Kot smo že pisali, Banka Slovenije napoveduje, da bosta ob upoštevanju omenjene ogljične dajatve rast cen energentov in skupna inflacija v letu 2027, torej v letu uvedbe sistema ETS2, višji za 3,7 oziroma 0,5 odstotne točke.

V zadnjem času pa je bilo objavljenih več študij, v katerih avtorji opozarjajo, da počasen napredek uvajanja rešitev razogljičenja v sektorjih prometa in ogrevanja, ki so finančno precej obremenilne za gospodinjstva, povečuje tveganje za hitrejšo rast cen kuponov od prvotnih napovedi. Če si ljudje ne bodo mogli privoščiti iz zelenega prehoda, bo povpraševanje po kuponih večje, to pa bo potiskalo navzgor tudi njihovo ceno. Razpon napovedi cen kuponov za leto 2030 se giblje od 50 evrov pa vse do 200 ali celo do 390 evrov na tono emisij – torej precej več od napovedi Bruslja.

A na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo menijo, da so analize Evropske komisije najbolj celostne, saj upoštevajo podatke o emisijah v zadnjih letih, ukrepih in predvidenem gibanju emisij v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih (NEPN) držav ter tudi mehanizmov za stabilizacijo cen, ki jih predvideva direktiva, ki ureja sistem ETS2. Kot pravijo, druge študije ne zajamejo celostnega nabora ukrepov, ki naj bi zagotavljal nižanje emisij ter s tem vzdržno povpraševanje po kuponih in njihovo ceno.

Kmalu prvi test

V maju in juniju letos bosta dve osrednji platformi za prodajo emisijskih kuponov (EEX in ICE) na trg sprostili nestandardizirane terminske pogodbe za ETS2. To bo, kot pravijo na ministrstvu, prvi signal, kakšne bi lahko bile prve okvirne cene novih kuponov. Dodajajo, da ima v primeru, če bi se cene v letih po uvedbi preveč zvišale, država še vedno tudi možnost regulacije in zniževanja trošarin na fosilna goriva.

V Petrolu, ki bo kot dobavitelj kupoval emisijske kupone, pa pravijo, da srednjeročno pričakujejo “znaten” vpliv nove sheme na ceno goriva oziroma energije za ogrevanje fosilnega izvora, a ne ocenijo, kolikšen. Kot pravijo, so napovedi glede cen kuponov trenutno zgolj špekulacija, saj je težko napovedati, kakšno bo povpraševanje po njih.

Milijarda za naložbe in spodbude

Kakšna bo dinamika podražitev, torej ostaja neznanka, dejstvo pa je, da se bo gorivo in ogrevanje na fosilna goriva dražilo, saj je prav to namen sheme ETS2 – da se fosilna goriva dražijo in s tem zmanjšuje povpraševanje po njih.

Pri tem povejmo še, da bo učinek dajatve nesorazmeren; medtem ko nekdo, ki se ogreva s toplotno črpalko in vozi električni avtomobil, dajatve ne bo plačeval, bo nekdo drug, ki se ogreva na kurilno olje ali plin in vozi dizelski avtomobil, za ogrevanje in mobilnost plačeval več. Koliko več, bo odvisno od cene emisijskih kuponov.

Na drugi strani naj bi se že pred uvedbo sheme ETS2 močno povečal obseg sredstev za subvencioniranje zelenega prehoda. Po navedbah ministrstva si Slovenija v obdobju 2027–2032 lahko obeta skupaj milijardo evrov za naložbe v javni potniški promet, železnice, elektrodistribucijsko omrežje, uvajanje obnovljivih virov energije, energetsko učinkovitost.

Neuspeh e-subvencij? “Razlogi so kompleksni”

Eno od področij, ki bo tudi po oceni ministrstva velik izziv, je cestni promet. Tu se danes trajnostna mobilnost spodbuja s primešavanjem biogoriv (trgovci na primer trenutno v vsak liter dizla vmešajo približno desetino biodizla). A na ministrstvu priznavajo, da je uvajanje obnovljivih virov v prometu zahtevno, saj uporabo biogoriv “omejujejo različni standardi, hkrati pa je njihova proizvodnja velik trajnostni izziv”.

Tudi električna mobilnost, ki jo država spodbuja s subvencijami za električna vozila, se pri nas vsaj za zdaj razvija počasi. Lani je bilo na novo registriranih 53.018 osebnih avtomobilov, kar je 8,4 odstotka več kot leto prej. A hkrati je bilo registriranih za 27 odstotkov manj baterijskih električnih vozil in za 21 odstotkov manj priključnih hibridov. Prodaja bencinarjev in dizlov se je povečevala.

Padec se je zgodil kljub povišanju subvencij sredi lanskega leta. Na ministrstvu na vprašanje, čemu pripisujejo neuspeh subvencij, odgovarjajo, da se je prodaja novoregistriranih baterijskih električnih vozil v letu 2023 močno povečala, z 2.647 na 4.889 vozil, kar je pomenilo 85-odstotno rast. Lani je nato prodaja glede na 2023 usahnila, delež novih prodanih baterijskih električnih vozil je upadel z 8,9 odstotka na 6,3 odstotka.

“Kadar pride do takšnega visokega porasta med leti, je naravno pričakovati, da se bo trend v naslednjem letu malo umiril, preden začne ponovno rasti,” pravijo na ministrstvu. Dodajajo, da se letos zanimanje za nakup baterijskih električnih vozil spet krepi, v prvih dveh mesecih je bilo vsako deseto prodano novo vozilo električno. “Iz tega ne moremo zaključiti, da gre za neuspeh subvencij, razlogi za nihanja v deležu so lahko mnogo bolj kompleksni,” sklenejo na ministrstvu.

Kateri so ti kompleksni razlogi za nihanje, niso pojasnili. V javni razpravi pa se pogosto omenjata predvsem primerjalno višja cena električnih vozil (v prihodnjih letih naj bi se ta sicer zniževala) ter, slaba razpoložljivost polnilne infrastrukture. Ministrstvo trenutno načrtuje povečanje sredstev za subvencije za električna vozila v višini 19,2 milijona evrov za vse tri skupine prijaviteljev (fizične osebe, pravne osebe in samostojne podjetnike).

Ažurnejše informacije o gibanju avtobusov

Javni promet je drugi temelj trajnostne mobilnosti. Lani je država posodobila sistem javnih potniških prevozov in ustanovila upravljavca javnega potniškega prometa (DUJPP). “Kljub nekaterim težavam v začetku njihovega izvajanja opažamo pozitiven trend uporabe javnega potniškega prometa, še posebej v povezavi z uvedbo ugodnejših terminskih vozovnic Slovenija,” pravijo na ministrstvu.

Vozovnica Slovenija stane 70 evrov mesečno, omogoča pa uporabo tako vlaka kot avtobusa kjerkoli po Sloveniji. Njen namen je na avtobuse in vlake privabiti tudi delovno aktivno prebivalstvo, ne le dijakov, študentov in upokojencev. Dejstvo pa je, da javni promet v Sloveniji za marsikoga časovno ni konkurenčen osebnemu prometu.

Na ministrstvu v prihodnje med drugim načrtujejo uvedbo novih načinov nakupa in uporabe vozovnic ter sisteme, s katerimi bi potniku ponudili čim bolj ažurne informacije o gibanju avtobusov v realnem času.

Pol milijarde za najbolj ranljive

Če bo podnebni zakon pravočasno potrjen, pa bo Slovenija že prihodnje leto črpala tudi prve milijone iz evropskega socialnega sklada za podnebje. V ta sklad naj bi se steklo 86,7 milijarde evrov od prodaje pravic iz sistema ETS2 in iz nacionalnih virov članic. Bruselj bo potem članicam del denarja vrnil za pomoč prebivalcem pri prehodu na alternativne rešitve.

Sloveniji bo do leta 2032 na voljo slabe pol milijarde evrov. Trenutno na Kumrovem ministrstvu pišejo načrt, kako bi denar – v prvem letu ga bo 15 milijonov evrov – porabili. “Sredstva celotnega načrta so po trenutnih osnutkih v 40 odstotkih predvidena za prevozno revščino (okoli 190 milijonov evrov za obdobje sedmih let) ter 60 odstotkov za energetsko revščino (okoli 265 milijonov evrov),” so povedali za Forbes Slovenija.

Po oceni bruseljskega think tanka Bruegla bo glavni izziv za oblikovalce politik učinkovito usmerjanje sredstev ranljivim prebivalcem, saj je učinkovito usmerjanje spodbud h gospodinjstvom, ki jih res potrebujejo, administrativno zahtevno. Če so spodbude na voljo širšemu krogu prebivalcev, pa ti ukrepi postanejo zelo dragi.

Zajeziti prevozno revščino

Namen socialnega sklada za področje prometa je preprečiti, da bi se zaradi zelenega prehoda povečala prevozna revščina. V Sloveniji je po oceni ministrstva približno 60 tisoč “ranljivih uporabnikov prevoza”, kar predstavlja 3,5 odstotka prebivalcev Slovenije.

Na ministrstvu niso pojasnili, kako so prišli do te številke in kaj predstavlja, sta pa enaki številki navedeni v lani objavljeni študiji prevozne revščine ZRC SAZU in nevladnih organizacij, ki je objavljena tukaj. Ta je kot prevozno revne opredelila prebivalce, ki v radiju enega kilometra nimajo postajališča za avtobus ali vlak z vsaj osmimi pari voženj dnevno ob delovnikih (to so raziskovalci označili kot neustrezno dostopnost javnega prometa), hkrati pa si ne morejo privoščiti osebnega avtomobila. Med tiste, ki si avtomobila ne morejo privoščiti, so šteli dijake, stare med 15 in 19 let, ter tiste v starostni skupini od 20 do 84 let, ki živijo pod pragom tveganja revščine.

Katere ukrepe načrtuje naše ministrstvo, da bi preprečilo povečevanje števila prevozno revnih?

1. Prevozi na klic

Kot pravijo na ministrstvo, bo večino denarja za zmanjševanje prevozno revščino (kot omenjeno, gre za 190 milijonov evrov v sedmih letih) porabljenega za ukrep prevozov na klic. S temi naj bi “pomembno izboljšali dostopnost in fleksibilnost javnega prometa”. Tu se ministrstvo po naših informacijah zgleduje predvsem po prostovoljskih projektih prevozov za starejše Prostofer in Sopotnik.

Lani jeseni je DUJPP pilotno že uvedel prevoze na klic za gibalno ovirane osebe v občinah Ljubljana in Maribor. Upravičenec je kontaktiral posebni klicni center, ki mu je lahko uredil prevoz do 50 kilometrov stran, in sicer ob delovnikih med 7. in 22. uro.

Na naše vprašanje, ali je to lahko ukrep, ki bi na eni strani pripomogel k zmanjšanju emisij v prometu in na drugi strani ohranil dosedanji nivo mobilnosti prebivalcev, ki si ne bi mogli privoščiti električnega avtomobila, so nam na ministrstvu odgovorili, da bo to komplementarna storitev linijskemu javnemu potniškemu prevozu.

“Prevozi na klic se bodo izvajali na podeželskih in primestnih območjih po vsej Sloveniji – točne lokacije in linije bodo določene naknadno skladno z analizo potreb in rezultati pilotnih projektov,” so pojasnili. “Ocenjujemo, da bomo z uvedbo prevozov na klic pomembno zmanjšali prevozno revščino in izboljšali mobilnost zlasti tistih prebivalcev, ki so bolj oddaljeni od trenutne mreže javnega potniškega prometa, in tistih, katerim trenutna pogostost voženj javnega potniškega prometa ne zadovolji mobilnostnih potreb,” so povedali in dodali, da bo več o izvajanju razvidno iz socialnega podnebnega načrta, ko bo ta predmet javne obravnave. To bo verjetno kmalu, saj mora ministrstvo načrt poslati v Bruselj do konca junija 2025.

2. Pilotni projekt socialnega lizinga

Poleg prevozov na klic ministrstvo trenutno preučuje tudi možnost uvedbe socialnega lizinga za električna vozila, in sicer v obliki pilotnega projekta. “Če se bo izkazalo, da gre za učinkovit ukrep, bi bil e-lizing namenjen delu prebivalstva pod določenim nivojem dohodka, z nezadostno ponudbo drugih oblik javnega potniškega prometa,” pravijo.

Vzor je francoska shema, ki je posameznikom z do 15.400 evrov letnega dohodka ponujala subvencijo v višini 13 tisoč evrov in triletni najem električnega mestnega avtomobila za 100 evrov mesečno ali kombija za 150 evrov mesečno. Poleg dohodkovnega je bil pogoj še, da prejemnik dela vsaj 15 kilometrov od doma. Povpraševanje je bilo veliko. Letos je država shemo ponovila, a je manj ugodna.

Socialni lizing je v zadnjem času prepoznan kot ukrep, ki bi lahko pomagal zgraditi trg rabljenih električnih vozil.

3. Vavčerji za javni promet

Pravila Evropske komisije določajo, da lahko države del denarja iz sklada ranljivim izplačajo tudi v obliki gotovine, in sicer do 37,5 odstotka sredstev, ki so na voljo.

Tak sistem imajo denimo v Avstriji, ki že ima nacionalno shemo za zmanjšanje emisij. Prebivalci del denarja, ki se steče v sklad, dobijo v obliki tako imenovanega klima bonusa, ki je izplačan v gotovini ali bonih. Višina izplačila je različna; vsak upravičenec prejme osnovni znesek (lani 145 evrov), v regijah, kjer ni tako močna infrastruktura in omrežje javnih prevozov, pa še dodatek za izravnavo. Lani je tako najvišje nadomestilo znašalo 290 evrov.

A vir z ministrstva pravi, da na našem ministrstvu niso naklonjeni izplačilom v gotovini, češ da bi upravičenci lahko ta denar potem znova porabili za ukrepe, ki niso trajnostni, kar bi zmanjšalo učinek sheme. So nam pa na ministrstvu povedali, da razmišljajo o bolj ciljnem ukrepu za ranljive, vavčerjih za nakup kart za javni potniški promet.

Strožje omejitve, takse za vstop v mesta …

Slovenija je v NEPN zapisala še kup drugih ukrepov, s katerimi naj bi spodbujala trajnejšo mobilnost. Načrt poleg gradnje železniške, avtobusne, kolesarske infrastrukture omenja spodbujanje trajnostne uporabe osebnih motornih vozil s parkirno politiko, spodbujanje k učinkovitejši rabi avtomobila (spodbujanje souporabe, sopotništva), preučitev možnosti in učinkov znižanja dovoljenje hitrosti na avtocestah in hitrih cestah ter uvedbo mestne takse za vstop z motornimi vozili v mestna središča oziroma tam, kjer je vzpostavljen učinkovit mestni javni prevoz,

Omenja tudi postopno ukinjanje spodbud fosilnim gorivom, in sicer preučitev odprave vračil trošarine za industrijsko komercialni namen in za komercialni prevoz do 2026, s ciljem ukinitve najkasneje leta 2030. To zna biti velik izziv; ministrstvo je v prvem osnutku podnebnega zakona, ki je zdaj pred sprejetjem, že predlagalo odpravo subvencioniranja fosilnih goriv s prihodnjim letom, a so bile te določbe v javni razpravi umaknjene. Razlog je strah, da bi se zaradi višjih cen del prodaje fosilnih goriv (in s tem trošarin) prelil v druge države.