Zamude pri megaprojektu, na katerega nemška industrija čaka

Nizozemska vlada je za par let zamaknila predviden čas dokončanja svojega več kot milijardo evrov vrednega plinovodnega projekta za prenos vodika. Nanj med drugim računa tudi nemški kemični velikan BASF, ki bi cevi rad podaljšal do svojih tovarn v Ludwigshafnu.

Gre za tako imenovani koridor Delta-Ren (Delta-Rhine Corridor, angl.), ki bi prenašal vodik z nizkimi ali ničelnimi emisijami iz Rotterdama industrijskim odjemalcem na Nizozemskem in v Nemčiji. V nasprotno smer, torej v Rotterdam, pa bi potoval ogljikov dioksid, ki ga ustvarijo ti odjemalci pri svoji proizvodnji, za shranjevanje v praznih nahajališčih v Severnem morju.

V prvotnih načrtih so bili predvideni tudi električni kabli, a so ti letos izpadli iz enačbe, saj bi projekt zamaknili za še dodatnih par let, kot je v pismu parlamentu v začetku decembra pojasnila nizozemska podnebna ministrica Sophie Hermans. Do zamud prihaja predvsem zaradi dolgotrajnega postopka pridobivanja dovoljenj.

Po zadnji oceni bo plinovod za vodik dokončan med leti 2031 in 2032, plinovod za ogljikov dioksid pa najkasneje do leta 2033. To je štiri leta kasneje, kot je predhodnik ministrice napovedoval oktobra lani, ko je dokončanje projekta predvidel do konca leta 2028. Na zamude se je med drugim odzval največji nemški trgovec s plinom Uniper, ki je dejal, da bo spremenjena časovnica onemogočila industriji, da doseže podnebne cilje do leta 2030.

Visoka cena

Študija izvedljivosti, ki so jo leta 2021 pripravili rotterdamsko pristanišče, nizozemska vlada in središče kemične industrije Chemelot, je vrednost sočasne gradnje štirih plinovodov takrat ocenila na 1,01 milijarde evrov z DDV, ob tem pa vračunala 40-odstotno stopnjo negotovosti.

Če bi plinovode (za utekočinjen naftni plin, propilen, vodik in ogljikov dioksid) gradili posamezno, bi to pomenilo še dodatnih 365 milijonov evrov. Trenutna časovnica vključuje le plinovoda za vodik in ogljikov dioksid, ki sta po oceni vlade najbolj strateško pomembna.

Projekt, ki ga je nizozemska vlada določila za projekt v nacionalnem interesu, je del širših načrtov za izgradnjo nacionalnega plinovodnega omrežja za vodik, ki ga gradi Hynetwork, podružnica plinskega velikana Gasunie. Koridor Delta-Ren pa bi potekal od Rotterdama, kjer že nastaja infrastruktura za shranjevanje ogljikovega dioksida, preko Moerdijka do province Limburg na meji z Nemčijo.

Tam bi dobavljal vodik kemičnim podjetjem v Chemelotu na jugu province in nemškim industrijskim središčem v Gelsenkirchnu, Cologni in Ludwigshafnu. Možna je tudi povezava med Rotterdamom in belgijskim Antwerpom. Študija je ocenila, da bi bila gradnja zgolj nizozemskega dela omrežja “skoraj finančno nevzdržna”, za povrnitev stroškov je tako zaželjeno podaljšanje do industrije v Porenju in Porurju.

Kdo sodeluje

V Ludwigshafnu ima sedež BASF, eden od partnerjev pri projektu, skupaj z naftnim velikanom Shell, nizozemskim Gasunie, ki gradi omrežje na Nizozemskem, in nemškim operaterjem omrežja OGE, ki je zadolžen za nemški del. BASF in Shell nameravata biti odjemalca omrežja. Partnerji so memorandum o sodelovanju podpisali marca letos.

BASF je energetska kriza iz leta 2022 močno prizadela, saj je kemična industrija kot energetsko intenzivna panoga na udaru višjih cen energije, ki so bile posledica omejene dobave ruskega zemeljskega plina v Evropo. Velikan je za 2025 že napovedal zaprtje dveh tovarn v domačem mestu, ki bodo prizadele 180 zaposlenih.

Vključitev v vodikovo omrežje bi za energetsko potratno industrijo pomenila tudi korak proti razogljičenju, saj bi proizvodnjo v večji meri lahko poganjal čisti vodik, ustvarjeni izpusti pa bi se shranjevali v globinah Severnega morja.

Shell ima v rotterdamskem pristanišču svoj energetski in kemični park Pernis. V njem je okrog 60 obratov, ki vključujejo kemične tovarne in rafinerije nafte. Gradi pa tudi največjo evropsko tovarno za proizvodnjo zelenega vodika, ki naj bi bila dokončana prihodnje leto in naj bi proizvedla do 60 tisoč kilogramov vodika na dan. Vodik bi proizvajali z elektriko, ki jo ustvari pomorska vetrna elektrarna Hollandse Kust Noord.

Angleško-nizozemska družba upravlja z 10 odstotki svetovnih zmogljivosti proizvodnje vodika s svojima obstoječima obratoma na Kitajskem in v Nemčiji, ki skupaj proizvedeta 4.300 ton vodika na leto, po podatkih podjetja.

Projekt shranjevanja ogljika že v gradnji

V rotterdamskem pristanišču je že stekla tudi gradnja infrastrukture za shranjevanje ogljikovega dioksida, ki ga ustvari industrija, v praznih nahajališčih plina v Severnem morju.

Gre za projekt Porthos, ki vključuje 30 kilometrov dolg kopenski plinovod, na katerega stranke priključijo svoje inštalacije za zajem ogljikovega dioksida; kompresorsko postajo; podvodni plinovod; in nekdanjo plinsko ploščad, ki 20 kilometrov stran od obale vbrizga ogljikov dioksid na globino več kot treh kilometrov pod vodo.

Gradnja naj bi bila zaključena v drugi polovici prihodnjega leta, sistem pa bo predvidoma pričel delovati v letu 2026.