Za skrajšanje delovnega časa že 600 tisoč evrov državne pomoči, prihajajo nove vloge

Vlada Janeza Janše je z 20. julijem letos za pol leta ponovno aktivirala shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, potem ko je ta že veljala od 5. decembra lani do 5. junija letos. Kot so nam pojasnili na zavodu za zaposlovanje, so v dobrem mesecu prejeli skupaj 15 vlog za 103 osebe. Pravica je bila do zdaj priznana 11 podjetjem za 95 oseb. Imen podjetij na zavodu ne razkrivajo, ker, kot pojasnjujejo, »še nobeno od podjetij, ki jim je bila pravica priznana, ni prejelo sredstev, saj morajo najprej vložiti zahtevek za izplačilo«.

Delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače za pretekli mesec z zahtevkom za izplačilo, ki ga vloži pri zavodu na podlagi odločbe, vendar najpozneje v sedmih mesecih od dokončnosti odločbe.« Ker ni bil vložen še noben zahtevek za izplačilo, na zavodu tudi o zneskih subvencij še ne morejo poročati.

Pomoč podjetjem v desetih panogah

S shemo skrajšanega delovnega časa, ki je bila ponovno aktivirana na pozive iz gospodarstva, želi vlada ohraniti delovna mesta v desetih dejavnostih, ki so se začasno znašle v težavah. Kot so ob aktivaciji sheme pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, želijo s subvencijami ohraniti zaposlitve delavcev, ki bi bili sicer zaradi začasnega upada obsega dela lahko odpuščeni. Zaposleni tako ohranijo dohodek in socialno varnost, delodajalci pa usposobljene kadre.

Ukrep je namenjen tistim podjetjem, ki vsaj 30 odstotkom delavcev ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela, zato lahko delu svojih zaposlenih skrajšajo delovni čas. Napotijo jih lahko na čakanje za pet do 20 ur tedensko, za del delovnega časa, ko zaposleni niso delali, pa jim država zagotovi nadomestilo v višini 60 odstotkov izplačane bruto plače delavca, vendar je to državno povračilo navzgor omejeno na največ 50 odstotkov povprečne mesečne plače v Sloveniji.

Po oceni ministrstva bo ukrep prispeval k ohranitvi zaposlitve približno 1.900 zaposlenih.

Vladni sklep zajema deset predelovalnih dejavnosti – proizvodnjo tekstilij, proizvodnjo usnja, obdelavo in predelavo lesa, proizvodnjo papirja in izdelkov iz papirja, tiskarstvo, proizvodnjo kemikalij, proizvodnjo kovin, proizvodnjo kovinskih izdelkov, proizvodnjo električnih naprav ter proizvodnjo pohištva.

Več kot pol milijona evrov za prvo shemo

Koliko podjetij je uporabilo prvo shemo, ki je veljala od 5. decembra lani do 5. junija letos? Kot pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje, je bila pravica priznana 34 delodajalcem za 1.742 delavcev. Vsak delodajalec je lahko oddal več vlog, za različno obdobje, za iste osebe.

Doslej je bilo izplačanih za 579.167 evrov nadomestil za 1.684 delavcev, pravijo na zavodu. Največ podjetij, 12, je iz proizvodnje kovinskih izdelkov, šest jih deluje v panogi tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa, pet jih je iz proizvodnje kovin, po tri iz usnjarske in pohištvene industrije, dve podjetji sta iz proizvodnje oblačil in eno iz proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov.

Več kot polovica Siju

Največ pomoči je v prvi shemi prejela skupina Sij, njena tri podjetja – Sij Metal Ravne, Sij Acroni in Sij SUZ – so skupaj dobila 311.280 evrov. Znano je, da je največji slovenski jeklar že dlje časa v težavah in išče strateškega partnerja. Letos poslovanje sicer nekoliko okreva. Izguba iz poslovanja (EBIT) je v prvem polletju 2026 znašala 17,7 milijona evrov. To je 46,7 milijona evrov manj kot v drugem polletju lani, ko je dosegla 64,4 milijona evrov, kar kaže na zmanjšanje negativnega rezultata iz osnovnega poslovanja. Je pa še vedno višja kot v prvem polletju 2025, ko je znašala 9,2 milijona evrov, kar kaže na postopno stabilizacijo, ne pa še na polno okrevanje, pravijo v Sij.

V drugo shemo se v Siju, dodajajo, za zdaj ne nameravajo vključiti.

Kdo lahko zaprosi za subvencijo

Pravico do delnega povračila nadomestila plače lahko uveljavlja delodajalec, ki zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in je pravna ali fizična oseba, vpisana v poslovni register Slovenije, ali fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, vpisana v register kmetijskih gospodarstev.

Poleg tega nad delodajalcem na dan vložitve vloge ni začet postopek stečaja in ni v postopku likvidacije, ima izpolnjene vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, oziroma, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje vloge znaša manj kot 50 evrov. Prav tako ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, še pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje.