Velik infrastrukturni podvig, s katerim Mehika izziva Panamski prekop

Posel Jan Artiček 20. januarja, 2025 05.15
featured image

Mehika oživlja več kot sto let staro železnico, ki bi lahko služila kot alternativna povezava med dvema oceanoma in prinesla gospodarski razvoj v revnejše province.

20. januarja, 2025 05.15

Medoceanski koridor Tehuantepeške zemeljske ožine (CIIT) v Mehiki je velik infrastrukturni projekt, ki na jugu države obuja degradirano železniško povezavo in posodablja pristanišča, ob progi pa gradi 10 industrijskih parkov. S projektom država zasleduje več ciljev, med njimi konkurirati Panamskemu prekopu, zmanjšati razvojne razlike med regijami in morebiti ustaviti odliv prebivalcev prek severne meje v ZDA.

Koridor je paradni gospodarski projekt nekdanjega predsednika Andrésa Manuela López Obradorja, ki je državo vodil od leta 2018 do lani, ko je na junijskih volitvah slavila njegova naslednica iz iste stranke Claudia Sheinbaum.

Poleg gospodarskega razvoja revnejših južnih provinc Mehike bi lahko projekt služil kot alternativa oziroma dopolnitev Panamskemu prekopu, ki povezuje Atlantski ocean s Tihim in skozi katerega steče pet odstotkov svetovne trgovine ter 40 odstotkov ameriškega kontejnerskega prometa.

Več kot sto let star prekop s svojim sistemom zapornic, ki ogromne tovorne ladje dvigne do umetnega jezera Gatun, se zaradi nizkega vodostaja jezera v zadnjem času spopada z omejeno zmogljivostjo. To povzroča gnečo na obeh straneh prekopa, kar ladjarjem veča stroške prevoza – bodisi zaradi visokih pristojbin, čakanja na prehod, potovanja okrog Južne Amerike ali večmilijonskih dodatnih taks za skok prek vrste.

Toda gospodarski koridor, ki naj bi po pisanju Wall Street Journala stal 7,5 milijarde dolarjev, bo predvidoma imel tudi negativne učinke na okolje, ugotavlja agencija mehiške mornarice, ki vodi projekt.

Obnova železnice

Osrednji del koridorja je železniška povezava med pristaniščema Coatzacoalcos v zvezni državi Veracruz ob Mehiškem zalivu in Salina Cruz v zvezni državi Oaxaca na pacifiški obali. Železnica skozi zemeljsko ožino Tehuantepec je bila zgrajena že leta 1907 (takrat med Salino Cruz in pristaniščem Veracruz) in je bila nekaj let uspešna pri prevozu blaga med oceanoma. Toda leta 1914 ji je večino prometa speljal Panamski prekop. Železnico je ohromila tudi mehiška revolucija med letoma 1910 in 1920.

Ob rasti obsega tihomorske trgovine - ta se kaže tudi v vedno večjih tovornih ladjah v Panamskem prekopu - se ponuja priložnost za obnovo mehiške medoceanske povezave, ki bi lahko bila cenejša in hitrejša od prekopa. Zaradi pretovarjanja tovora na vlake sam čas prehoda (15 ur s pretovarjanjem) sicer ne bi bil krajši od prečkanja Panamskega prekopa (8-10 ur), a če upoštevamo, da lahko ladje na prehod v Panami čakajo tudi do dva tedna, bi bila mehiška alternativa manj zamudna.

Obenem se pristojbine in stroški rezervacij za prečkanje Panamskega prekopa vztrajno dvigajo, nove podražitve so predvidene tudi za letos. To je že izzvalo jezo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dejal, da bi morale ZDA znova prevzeti nadzor nad kanalom. Železniški prevoz v Mehiki bi bil zaradi teh podražitev cenejša možnost kljub manjšemu pretovoru.

Pod Lopez Obradorjem je leta 2020 stekla obnova treh železniških prog skozi zemeljsko ožino (linije Z, FA in K), ki naj bi z okrog 1.200 kilometri tirov povezovale zvezne države na območju in jih vključile v nacionalno železniško omrežje.

Nekdanji mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador in njegova naslednica Claudia Sheinbaum
Nekdanji mehiški predsednik López Obrador in njegova naslednica Claudia Sheinbaum. Obrador je bil glavni pobudnik projekta v ožini Tehuantepec. (Foto: PROFIMEDIA)

Zamude pri gradnji

Glavna linija Z, ki na 300-kilometrski poti povezuje Coatzacoalcos in Salino Cruz, je že odprta za potniški promet, pri tovornem pa prihaja do zamud, saj še vedno potekajo dela pri gradnji infrastrukture v obeh pristaniščih. Kljub obljubam Lopezu Obradorju do konca mandata septembra lani ni uspelo dokončati vseh linij, čeprav je bila linija FA uradno odprta za potnike ravno tisti mesec.

Proga FA povezuje Coatzacoalcos z mestom Palenque v zvezni državi Chiapas, od koder se poveže z Železnico Majev (Tren Maya), ki povezuje polotok Jukatan, vključno s priljubljenim turističnim letoviščem Cancun. Železnica Majev je bila še drugi mega projekt prejšnjega mehiškega predsednika, ki je odprt že dobro leto. Zadnji dve sekciji omrežja je nova predsednica otvorila decembra.

V načrtih za linijo FA je tudi dodatna proga do pristanišča Dos Bocas v zvezni državi Tabasco, kjer je rafinerija Olmeca. Še nedokončana linija K bo povezovala mesto Ixtepec v Oaxaci z mestom Cuidad Hidalgo v Chiapasu, tik ob meji z Gvatemalo.

Koridor bo sicer imel manjšo zmogljivost kot Panamski prekop. Medtem ko slednjega na leto prečka za 270 milijard dolarjev tovora, po podatkih Bloomberga, bi skozi koridor Tehuantepec lahko šlo - vsaj glede na trenutne načrte - le za 13 milijard dolarjev tovora oziroma do pet odstotkov panamskega prometa. To pomeni, da bo koridor prej dopolnjeval kot nadomestil primarno pomorsko pot med Azijo in vzhodno obalo ZDA.

Medoceanska železnica na jugu Mehike
Medoceanska železnica na jugu Mehike bo imela okrog pet odstotkov zmogljivosti Panamskega prekopa (Foto: PROFIMEDIA)

Industrijski parki in plinovod

Železniški koridor naj bi gospodarsko rast v regijo prinesel z 10 industrijskimi parki, ki nastajajo ob progi in v katere bo vlada z davčnimi olajšavami skušala privabiti tuje investicije. Oblasti načrtujejo, da bodo v teh parkih mnoge svetovne korporacije vzpostavile proizvodne obrate, kjer bodo predelovale ali izdelovale nekatere vrste izdelkov na poti do končnih trgov.

Predvsem računajo na elektroniko, farmacijo, polprevodnike, avtomobilsko in naftno industrijo. V okviru projekta poteka tudi nadgradnja obstoječe rafinerije v Salini Cruz in gradnja avtocest v bližini pristanišč.

Industrijske parke bo poganjal zemeljski plin, ki bo v regijo prihajal z novim plinovodom iz ameriškega Teksasa do Coatzacoalcosa, od tam pa naprej do Saline Cruz. V pacifiškem pristanišču bo stal nov izvozni terminal za izvoz utekočinjenega plina (LNG) v Azijo, kjer so večje uvoznice Kitajska, Japonska in Južna Koreja.

Neenakomeren razvoj

Mehika je v zadnjih letih eno najhitreje rastočih gospodarstev, ki privablja tuje neposredne investicije med drugim zaradi procesa vračanja proizvodnje bližje končnim trgom (tako imenovani nearshoring). Temu procesu je pospešek dala predvsem pandemija covida-19. A Mehika že od 90. let raste na račun bližine ZDA, saj so leta 1994 podpisali prostotrgovinski sporazum Nafta. V Trumpovem prvem mandatu je tega nadomestil novi prostotrgovinski sporazum USMCA.

Toda razvoj je neenakomeren. V južnih zveznih državah, ki računajo na gospodarsko rast zaradi koridorja - to so Oaxaca, Veracruz, Tabasco in Chiapas - je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca manjši kot v bogatejših severnih pokrajinah ali prestolnici Ciudad de Mexico, predvsem v Oaxaci in Chiapasu.

Mehiški BDP na prebivalca, prilagojen po pariteti kupne moči (PPP), znaša dobrih 25 tisoč dolarjev, kažejo podatki Svetovne banke, medtem ko se BDP na prebivalca v Oaxaci in Chiapasu giblje pod 10 tisoč dolarji, po podatkih OECD.

Medoceanska železnica na jugu Mehike
Dve od treh linij medoceanskega železniškega omrežja sta že odprti za potniški promet (Foto: PROFIMEDIA)

Manj migracij v ZDA

Junija lani so predstavniki Lopez Obradorjeve vlade pred koncem mandata projekt predstavili ameriški vladi in predstavnikom gospodarstva. Na sestanku so dejali, da je projekt ključnega pomena za ustvarjanje delovnih mest in gospodarske rasti v revnejših južnih provincah Mehike. S tem projekt naslavlja glavne vzroke migracij v ZDA, saj bi prebivalstvu omogočil boljše življenjske pogoje in priložnosti doma.

"Rešitev za migracije na severni meji je v razvoju juga," je dejala takratna zunanja ministrica Mehike Alicia Bárcena, ki v novi vladi zaseda mesto ministrice za okolje in naravne vire.

V času administracije ameriškega predsednika Joeja Bidna je število zabeleženih ilegalnih prestopov meje z Mehiko doseglo rekordne ravni; teh prestopov na več kot tri tisoč kilometrov dolgi meji je bilo okrog osem milijonov. Najpogosteje so v zadnjem letu mejo prečkali prav mehiški migranti, po podatkih obmejne policije.

Medtem se v Belo hišo čez nekaj dni vrača nekdanji predsednik Trump, ki je v prvem mandatu obljubljal postavitev zidu na meji, tudi tokrat pa je zajezitev migracij na obeh kopenskih mejah (z Mehiko na jugu in Kanado na severu) ena glavnih obljub republikanca. V času njegovega prvega mandata je južno mejo prečkalo okrog 2,4 milijona ljudi. Trump je pogosto kritiziral demokrate glede migrantske politike, čeprav je Biden okrepil deportacije na meji.

Za mnoge Američane so migracije v zadnjih letih ena najbolj perečih političnih tem; šest od desetih vprašanih v predvolilni anketi Pew Research Center je dejalo, da vprašanje migracij pomembno vpliva na to, koga bodo volili.

Rafinerija Antonio Dovalí Jaime v Salini Cruz, Mehika
Rafinerija Antonio Dovalí Jaime v Salini Cruz bo dobila dodatne zmogljivosti za predelavo nafte v naftni koks (Foto: PROFIMEDIA)

Razvoj ali okoljska katastrofa?

Večina prebivalcev v zveznih državah Veracruz in Oaxaca je domorodcev, med katerimi jih veliko živi pod pragom revščine. Kot je oktobra lani poročal neprofitni Pulitzer Center, so bili domorodci izključeni iz projekta, lokalni aktivisti pa opozarjajo na uničenje biotsko raznolikih ekosistemov.

Izgubo biotske raznovrstnosti priznava tudi javna agencija, ki pod okriljem mehiške mornarice vodi projekt CIIT. Dokument, ki ga je pridobil Pulitzer Center, na petih straneh opisuje, da bo poseg zmanjšal populacije mnogih živali, onesnažil vodo in zemljo ter zmanjšal rodovitnost zemlje. Vlada je sicer v istem poročilu prišla do zaključka, da je obseg vpliva na okolje težko določiti, okoljske analize pa bodo potekale glede na posamezne projekte, ne celoten koridor.

Regija je bogata z vodo, ki je v nekaterih drugih delih Mehike, na primer v prestolnici, primanjkuje. Pri gradnji železnic in industrijskih parkov bi lahko prišlo do onesnaženja vodnih virov zaradi odmeta gradbenega materiala. Snovalci projekta so tujim vlagateljem industrijske parke predstavljali kot preskrbljene z elektriko, plinom in vodo, a doslej ni bilo raziskav, ki bi ocenile, koliko vode bodo ti parki porabljali.

Obnova linije K je medtem posegla v ribiško življenje domorodcev v Oaxaci in posekala več kot 11 tisoč dreves v Chiapasu. Plinovod, ki bo potekal po morskem dnu Mehiškega zaliva, pomeni grožnjo koralnemu ekosistemu ob Veracruzu. Kot kaže že obstoječa industrija v regiji, zlasti predelava nafte v naftni koks, bi dodatna industrializacija negativno vplivala na kakovost zraka zaradi emisij plina in prašnih delcev, še piše Pulitzer Center.