Ukrajinski stop ruskemu plinu: kakšne so posledice?
Ruski Gazprom je danes zjutraj ustavil dobavo plina prek Ukrajine. Kakšne so finančne posledice za Gazprom in ukrajinski Naftogaz ter kaj to pomeni za oskrbo s plinom v Evropi?
Gazprom je z današnjim dnem ustavil dobave po plinovodu prek Ukrajine. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, je to storil zato, ker “nima več pravnih in tehničnih zmogljivosti, da bi prek Ukrajine dobavljal zemeljski plin”.
Danes ob 8. uri zjutraj po moskovskem času oziroma ob 6. uri po našem času se je namreč iztekla pogodba Gazproma z ukrajinskim Naftogazom za prenos plina prek Ukrajine proti Evropi, za katerega državi nista sklenili pogodbe o podaljšanju. Ukrajina je temu nasprotovala zaradi nadaljevanja ruske vojaške invazije.
— Gazprom (@GazpromEN) January 1, 2025
Plin iz Rusije prek Ukrajine teče na Slovaško (in od tam proti Avstriji, od koder veliko plina uvozi tudi Slovenija), Madžarski, Moldaviji. Podatki o fizičnih tokovnih med ukrajinskim Užgorodom in slovaško točko Velke Kapušany kažejo, da so se danes količine plina zmanjšale na nič (graf spodaj), po poročanju tujih medijev so se ustavile tudi dobave Moldaviji in zmanjšale dobave Madžarski.
Boleče za Gazprom
S prekinitvijo sporazuma naj bi ukrajinski Naftogaz po poročanju Guardiana izgubil približno 800 milijonov dolarjev (770 milijonov evrov) letno iz naslova tranzitnih pristojbin iz Rusije, Gazprom pa skoraj pet milijard evrov prihodkov od prodaje plina v Evropo. Zaradi upada prodaje ruskega plina je Gazprom leta 2023 ustvaril letno izgubo v višini 7 milijard dolarjev, prvo po več kot 20 letih.
Spomnimo, da je Gazprom že lani zaradi zmanjšanja izvoza plina v Evropo zabredel globoko v rdeče, zabeležil je 31 milijard evrov prihodkov, izguba pa je znašala kar 6,4 milijarde evrov.
Ustavitev bodo čutile Slovaška, Moldavija ...
Uradni podatki kažejo, da je količina plina, prepeljanega prek Ukrajine, lani znašala 14,65 milijarde kubičnih metrov, kar je tretjina vsega ruskega plina, ki je lani pritekel v Evropo. Gazprom plin še vedno dobavlja prek Turškega toka, prek katerega dobavlja Madžarski, Srbiji, Bolgariji. A te dobave ne morejo nadomestiti izpada zaprtja ukrajinske plinske poti, pišejo tuji mediji.
Kljub temu evropske države zagotavljajo, da ima Evropa dovolj plina, da pokrije potrebe v letošnji zimi. V zadnjih dneh leta 2024 je sicer prekinitvi pogodbe močno nasprotoval slovaški premier Robert Fico, ki je Ukrajini celo zagrozil, da lahko Slovaška prekine rezervno dobavo električne energije Ukrajini, če bo Kijev dovolil, da sporazum preneha veljati. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Ficu očital, da deluje v imenu Kremlja.
Glavni slovaški trgovec s plinom SPP je danes po poročanju tujih medijev sporočil, da mu je Gazprom ustavil dobavo, da pa bo vsem kupcem zagotovil nadomestne količine z dobavami iz Nemčije in Madžarske. Sporočil pa je tudi, da bo imel zato dodatne stroške prenosa plina.
Že pred dnevi je Gazprom napovedal, da s 1. januarjem ustavlja tudi dobave Moldaviji. Kot razlog je navedel neporavnavanje obveznosti. Kot je poročala STA, je Moldavija sredi decembra razglasila 60-dnevne izredne energetske razmere, če bo ostala brez ruskega plina, pa bo energijo morala kupovati iz sosednje Romunije, kar jo bo stalo več.
Kot je ukrajinski predsednik Zelenski zapisal na družbenem omrežju Telegram, je sedaj "naša skupna naloga podpreti Moldavijo". Ob tem je izrazil željo po povečani dobavi ameriškega plina v Evropo, ki jo je v preteklosti omenjal tudi novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump. "Sodelovanje in maksimalne ponudbe partnerjev bodo cene naredile ugodnejše," je ob tem zapisal Zelenski. Ob tem je dodal, da bo s povečevanjem deleža plina, ki ga na trg pošljejo "prave partnerice Evrope", hitreje odpravljena tudi energetska odvisnost od Rusije.
Manjši pomen
Pomen ruskega plina za energetsko oskrbo se je sicer močno zmanjšal po začetku vojne v Ukrajini leta 2022, ko je Evropska komisija sprejela načrt za odpravo odvisnosti Evrope od ruske energije. Za primerjavo: še leta 2021 je Rusija po vseh poteh v Evropo dobavila 150 milijard kubičnih metrov plina, lani pa 43 milijard kubičnih metrov (25 milijard plinovodnega plina in 17,8 milijarde kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina).
Avstrija, ki je bila še nedavno velika odjemalka Gazpromovega plina, a ji je Gazprom pred mesecem dni ustavil dobave, je zatrdila, da je na to pripravljena, enako tudi naš Geoplin.
Avstrijska agencija za energijo E-control je danes sporočila, da po ustavitvi Gazpromovih dobav ni razloga za skrb. "Razpoložljivi podatki o pretoku plina kažejo, da so trgovci s plinom poskrbeli za uvoz po drugih poteh. Tudi skladišča so dovolj polna."
Pa cena?
Če se zdi, da je malo tveganj, da bi v Evropi nastalo pomanjkanje plina, pa je vprašanje, ali lahko poteza Gazproma povzroči dodaten skok cen plina, ki so zdaj med 47 in 49 evrov za megavatno uro (MWh). Cene so že zdaj več kot dvakrat višje kot pred energetsko krizo.
Analitik Tom Marzec-Manser je za Guardian ocenil, da bo trg še naprej pod pritiskom, saj naj bi bil januar hladnejši kot običajno, cene pa bi navzgor potisnila tudi morebitna večja poraba plina za proizvodnjo elektrike v primeru manjše proizvodnje vetrnih elektrarn.
Bloomberg pa je pred dnevi opozoril tudi na hitro praznjenje skladišč po Evropi, ki so okoli 73-odstotno napolnjena. Ta raven pa je bila letos po pisanju poslovnega portala dosežena mesec dni prej kot v prejšnji zimi. Četudi bodo količine v skladiščih zadostovale za to zimo, bi v primeru nizke ravni zalog plina lahko imeli težave z doseganjem ustrezne ravni za naslednjo zimo.
