Tanki namesto avtomobilov? Orožarji imajo načrte za evropske tovarne

Evropska avtomobilska industrija ima izkušnje pri sodelovanju z obrambnim sektorjem, v katerega se po novem stekajo milijarde evrov. Tudi pri nas smo našli avtomobilsko podjetje, ki je novo nišo našlo v poslih za obrambno industrijo.
Generalni direktor nemškega Volkswagna Oliver Blume je v torek ob predstavitvi lanskih rezultatov dejal, da so večji obrambni izdatki Evrope “v trenutnih geopolitičnih razmerah pravilni” in da je eden največjih proizvajalcev avtomobilov na svetu pripravljen deliti svoje znanje o proizvodnji vojaških vozil z drugimi podjetji.
“Preprosto moramo znova vlagati več, da si zagotovimo večjo varnost,” je dejal Blume in dodal, da natančnejših pogovorov o sodelovanju še ni bilo.
Njegove besede prihajajo, potem ko so evropski voditelji podprli načrt Evropske komisije za ponovno oboroževanje Evrope (ReArm Europe) in nadaljnjo podporo Ukrajini, ki predvideva 150 milijard evrov posojil in sproščena fiskalna pravila za naložbe v obrambni sektor. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je načrt predstavila po prekinitvi ameriške vojaške pomoči Ukrajini, ki jo je sprejel predsednik Donald Trump.
Evropska avtomobilska industrija se spopada z vrsto kriz, od padca konkurenčnosti na tujih trgih in zaostanka na področju električnih vozil do visokih stroškov domače proizvodnje, kar je Volkswagen privedlo do napovedi odpuščanj in zapiranja nemških tovarn. Medtem so delnice evropskih orožarjev poletele v nebo, odkar je bil novembra v ZDA izvoljen Trump. Ta od evropskih partneric v zvezi Nato zahteva večji prispevek k obrambi in ohranjanje varnosti v Ukrajini po koncu vojne, kar polni knjige naročil orožarjev.
Uporaba avtomobilskih tovarn za proizvodnjo orožja bi tako pomagala obema industrijama: obrambnim podjetjem bi sprostila ozka grla zaradi pomanjkanja zmogljivosti, avtomobilskim podjetjem v težavah pa znova zapolnila proizvodne linije.

Izkušnje z obrambo
Avtomobilska podjetja imajo pogosto izkušnje v obrambnem sektorju, saj tudi vojske potrebujejo vozila različnih vrst – največja proizvajalca komercialnih letal Airbus in Boeing precejšen del prihodkov ustvarita s prodajo vojaških letal in druge obrambne tehnologije.
To je veljalo tudi za Volkswagen, ki je nastal v času nacizma pred drugo svetovno vojno in je med vojno izdeloval vozila in drugo vojaško opremo za nemško vojsko. Velikan iz Wolfsburga je v času hladne vojne izdeloval vozila Volkswagen Tip 181 za zahodnonemško vojsko, ki so kasneje vstopila tudi na civilni avtomobilski trg.
Še danes Volkswagen ohranja posle v obrambnem sektorju. Njegova znamka tovornjakov Man Truck & Bus je namreč 49-odstotna lastnica skupnega podjetja z nemškim obrambnim velikanom Rheinmetall, ki v tovarni na Dunaju proizvaja vojaška transportna vozila. Večinski 51-odstotni delež pripada Rheinmetallu.
Rheinmetall že na delu
Volkswagen ni edini nemški avtomobilist, ki sodeluje z obrambnim sektorjem. Dobavitelj avtodelov Continental, ki zaradi ohlajanja avtoindustrije množično odpušča, je junija lani z Rheinmetallom podpisal memorandum o prekvalifikaciji svojih zaposlenih za delo v orožarski industriji. Okrog 200 delavcev iz Continentala in Boscha – še enega dobavitelja avtoindustriji sredi odpuščanj – skuša pridobiti tudi podjetje Hensoldt, ki izdeluje radarske sisteme, s katerimi med drugim opremlja ukrajinsko vojsko.
Rheinmetall, ki je lani svoje prihodke povečal za 40 odstotkov, samo od začetka letošnjega leta pa se je cena njegove delnice podvojila, poleg orožja dobavlja tudi dele za avtoindustrijo. Toda orožarski segment je od vojne v Ukrajini postal glavno gonilo rasti, medtem ko avtomobilski prihodki padajo.
Februarja je največji dobavitelj 155-milimetrskega topniškega streliva Ukrajini sporočil, da bo dve nemški tovarni avtodelov predelal za proizvodnjo orožja. Pred dnevi pa je generalni direktor podjetja Armin Papperger novinarjem povedal, da bi bila Volkswagnova tovarna v Osnabrücku “primerna” za predelavo v tovarno vojaških vozil, kot so tanki in pehotna vozila, kot je poročal Reuters. Volkswagen je decembra dejal, da razmišlja o alternativah za tovarno, vključno z možnostjo prodaje.
Pozivi k večjim naložbam
V Nemčiji so krščanski demokrati, zmagovalci februarskih predčasnih volitev, pripravljeni na povečanje državnih izdatkov za obrambo. Vodja stranke in najverjetnejši novi kancler Friedrich Merz je prejšnji teden dejal, da bo storil “vse, kar je potrebno”, da zaščiti mir in svobodo na celini, vključno z večstomilijardnimi naložbami v obrambo.
Že odhajajoča socialdemokratska vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza je po ruski invaziji na Ukrajino ustanovila 100 milijard evrov težak sklad za obrambne naložbe, a je ta denar že razdeljen. Merz v novem predlogu priporoča, da se nujne obrambne izdatke izvzame tudi iz tako imenovane “dolžniške zavore”, fiskalnega pravila, s katerim nemška ustava preprečuje prekomerno državno zadolževanje.
Načrte prihajajoče vlade podpira združenje nemške varnostne in obrambne industrije (BDSV), ki je prejšnji teden predlagalo, da Nemčija za povečanje obrambne proizvodnje izkoristi zmogljivosti avtomobilske industrije, saj zmogljivosti evropskih obrambnih podjetij niso bile nikoli zasnovane za množično proizvodnjo, poroča portal Defense News. Rheinmetall pa ni edini pobudnik. Tudi nemško-francoski proizvajalec tankov in oklepnih vozil KNDS je nedavno kupil tovarno v Görlitzu v Nemčiji, v kateri je francoski proizvajalec vlakov Alstom izdeloval železniške vagone.
Pobuda tudi v Italiji
Pobuda ni omejena le na Nemčijo. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani, sicer nekdanji evropski komisar in predsednik Evropskega parlamenta, je v Bruslju predlagal, da “bomo morali videti, ali je mogoče nekatere industrije v avtomobilskem sektorju ponovno preusmeriti v proizvodnjo za obrambo”. Ob tem je podprl načrt Komisije za ponovno oboroževanje, piše italijanska tiskovna agencija Adnkronos.
Roberto Cingolani, generalni direktor italijanskega orožarja Leonardo, je sicer na tiskovni konferenci v Rimu pred dnevi dejal, da za zdaj ni pobud za proizvodnjo orožja s partnerji, kot je proizvajalec avtomobilov Stellantis, ki ima v lasti tudi italijanske znamke avtomobilov Fiat, Alfa Romeo, Lancia in Maserati.
“Nimamo pogovorov s proizvajalci avtomobilov, prezgodaj je, nemogoče,” je dejal po poročanju Reutersa in dodal, da bi lahko avtoindustrija sodelovala pri proizvodnji nekaterih komponent, medtem ko bi bila proizvodnja tankov namesto avtomobilov “zelo težka”.

Slovenski avtodobavitelj z obrambnimi naročili
Ideja sodelovanja avtomobilske industrije v obrambni proizvodnji ni preskočila niti Slovenije. Kidričevski proizvajalec sedežnih prevlek Boxmark Leather, ki je lani odpuščal, je pravkar začel razvoj zaščitnih pregrinjal za oklepna vozila in drugo mehanizacijo za neimenovano obrambno podjetje.
“Zaznali smo, da se bo povpraševanje povečalo, in pred meseci vzpostavili stik s podjetjem iz obrambne industrije za dobavo zaščitne opreme. Zdaj smo dobili prvo, razvojno naročilo, sledi serijska proizvodnja,” nam je pojasnil direktor Marjan Trobiš, ki začetek serijske izdelave načrtuje do poletja. Podjetje že dolgo išče možnosti za diverzifikacijo – med drugim delajo za letalsko industrijo –, a njihov daleč največji segment ostaja avtomobilska industrija, ki pa se zadnja leta sooča z vse več težavami.
Izzivi pri predelavi proizvodnih linij
Trobiš sicer pravi, da so številke o vlaganjih v obrambo, ki se trenutno omenjajo, visoke, priložnosti veliko, meni pa, da za podjetja velja določena mera previdnosti. Prvi pomislek je, kot je dejal, ali se bodo velike napovedi politike tudi uresničile. “Spomnimo se mask, ki so jih ob začetku pandemije vsi iskali, ko so se razmere umirile, pa so se kupovale samo še kitajske, saj je v ospredje prišla cena. Trenutno je pritisk na industrijo velik, a tudi trenutni val oboroževanja se lahko v primeru določenih razvojev v geopolitični igri hitro umiri.”
To je lahko za podjetja tvegano, saj lahko ostanejo praznih rok, zato svetuje sodelovanje in iskanje priložnosti, a ne s polno paro: “Obrambna podjetja trenutno iščejo dodatne proizvodne kapacitete, a če bo povpraševanje upadlo, bodo te kapacitete najprej odpisali.”
Drugi pomislek pa je, kot je dejal, vezan na pripravljenost avtomobilske industrije. “Nekateri že opozarjajo, da linije niso primerne za to, kar bi vojska potrebovala, mislim, da tu industrijo čakajo veliki izzivi. Obrambna tehnologija se je v zadnjih desetletjih močno izpopolnila in spremenila. Dobavne verige za proizvodnjo tankov so izjemno ozke in ne verjamem, da lahko tu hitro povečamo serije. Motorji za vojaška vozila so močnejši, vodoodporni, tu so tajne komponente. Vse to spraviti v serijsko proizvodnjo bo zahtevno.”

Rheinmetall tudi v Sloveniji?
Rheinmetall iz Düsseldorfa medtem prek partnerstev in skupnih podjetij snuje evropski vojaško-industrijski kompleks. V mrežo obrambne proizvodnje bi se lahko vključila tudi Slovenija, saj nemški velikan vodi pogovore o sodelovanju z ljubljanskim proizvajalcem oborožitvenih postaj za oklepnike Valhalla Turrets, je prva poročala Tarča na RTV Slovenija. V skupnem podjetju naj bi kot tretji partner nastopil Slovenski državni holding (SDH), česar pa pri upravitelju državnih naložb niso uradno potrdili.
V političnem vrhu medtem potekajo pogovori, kako večje obrambne izdatke ohraniti doma, je za Forbes Slovenija dejal vir, ki je želel ostati neimenovan. To bi terjalo razvoj slovenske obrambne proizvodnje, v katero bi se lahko stekale naložbe. “Če se že oborožujemo, imejmo kaj od tega,” je dejal sogovornik, pri tem pa tako kot na tujem omenil idejo, da bi lahko v obrambni grozd povezali tudi kakšno avtomobilsko podjetje.
Slovenija je ena redkih članic Nata, ki tudi po začetku vojne v Ukrajini svojih obrambnih izdatkov ni dvignila na zahtevana dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Letos bo ta delež po ocenah obrambnega ministrstva znašal 1,53 odstotka, prihodnje leto pa 1,6 odstotka, medtem ko generalni sekretar Nata Mark Rutte govori o povišanju spodnje meje na tri odstotke BDP.
Premier Robert Golob je sicer na srečanju Evropskega sveta v Bruslju dejal, da bo Slovenija pospešila prvotni načrt, po katerem naj bi dva odstotka dosegli do leta 2030, a ni natančneje navedel, kdaj bo prag dosežen. Slovenija je na zasedanju podprla načrt Evropske komisije o ponovnem oboroževanju in podpira tudi predlog odstopanja od fiskalnih pravil za obrambno zadolževanje.