Gazprom ustavil dobavo plina OMV, a v Evropo priteka enaka količina plina

Avstrijski OMV je za Reuters potrdil, da je ruski Gazprom uresničil včerajšnjo napoved in danes do 6. ure zjutraj popolnoma ustavil dobavo zemeljskega plina avstrijskemu podjetju. Avstrijski regulator E-Control je v sporočilu za javnost navedel, da lahko omenjena ustavitev vpliva na dobave do 178 gigavatnih ur (GWh) plina dnevno.

A čeprav je bilo OMV namenjeno okoli 40 odstotkov plina po plinovodu, ki teče prek Ukrajine, je Gazprom za danes napovedal enako količino plina kot včeraj. Kot kažejo podatki upravljavca ukrajinskega plinskega sistema, je bil na prenosni točki v ukrajinskem mestu Sudža za včeraj in danes napovedan prenos 453 gigavatnih ur (GWh) plina.

Ruska tiskovna agencija Interfax je po poročanju Reutersa ob sklicevanju na podatke evropskih upravljavcev plinovodov navedla, da je tok plina iz Rusije prek Ukrajine stabilen, da pa avstrijskega podjetja OMV ni med prejemniki plina.

Plin iz Rusije prek Ukrajine teče na Slovaško (in od tam proti Avstriji). Podatki s slovaške točke Velke Kapušany kažejo zmanjšanje nominiranih količin za dobavo v avstrijski Baumgarten; te so do zdaj v novembru znašale med 285 in 300 GWh dnevno, danes pa je nominiranih 243 GWh, torej okoli 15 odstotkov manj.

Iz Rusije v Evropo torej priteka enaka količina plina, manj pa ga gre v avstrijski Baumgarten. To je potrdil tudi avstrijski regulator E-Control, ki poroča o 12- do 15-odstotnem zmanjšanju količin.

Sodna zmaga OMV

Do sprememb v plinskih tokovih proti Evropi prihaja po tem, ko je OMV pred nekaj dnevi dosegel pravno zmago nad ruskim plinskim velikanom. Arbitražna razsodba v skladu s pravili Mednarodne trgovinske zbornice je družbi OMV prisodila odškodnino v skupni višini 230 milijonov evrov in obresti zaradi zamujenih dobav plina v Nemčijo.

OMV je napovedal, da bo odškodnino ‘izterjal’ tako, da Gazpromu ne bo plačeval plina. Temu je včeraj pričakovano sledilo sporočilo Gazproma, da prekinjajo dobavo Avstrijcem.

Močno odvisni od ruskega plina

Čeprav gre za velike količine zemeljskega plina, v avstrijski politiki in medijih ni zaznati zaskrbljenosti. Regulator in vladajoča politika namreč zagotavljajo, da je Avstrija poskrbela za alternative in da tudi v ekstremnih scenarijih oskrba ni ogrožena.

Nekdanji šef OMV Gerhard Roiss je za medije dejal, da je tudi poraba precej manjša, kot možno težavo pa izpostavil višje cene elektrike zaradi višjih cen plina.

Še nekaj mesecev nazaj so bila stališča drugačna.

Spomnimo, da so se po začetku vojne v Ukrajini članice Evropske unije dogovorile za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov. Ti so namreč, kot so pojasnjevali v Bruslju, postali orodje ruskega predsednika Vladimirja Putina za izsiljevanje evropskih držav.

A dobave plina Avstriji so se kmalu po začetku vojne vrnile na predvojno raven. Do nedavnega je v Baumgarten iz ruskih nahajališč po plinovodih prek Ukrajine in Slovaške vsak dan pritekalo po približno 300 gigavatnih ur zemeljskega plina – za Avstrijo in tudi druge kupce, ki kupujejo na avstrijskih vozliščih, denimo slovenske.

Evropska komisija je Avstrijo lani spomladi opozorila, da premalo vlaga v diverzifikacijo plinskih dobav in zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina ter da trenutna prizadevanja ne zagotavljajo varnosti oskrbe v primeru nadaljnjih geopolitičnih trenj.

Neugodna pogodba

Avstrijska politika je tudi nasprotovala sankcijam za zemeljski plin ruskega porekla. Eden od razlogov za to naj bi bila zanje neugodna pogodba z ruskim dobaviteljem.

Pogodba, ki sta jo Gazprom in OMV obnovila leta 2018, ob 50-letnici podpisa prve pogodbe o dobavi plina, namreč velja do 2040 in nima tako imenovane izstopne klavzule. Kot smo pisali, temelji na načelu vzemi ali plačaj (Take-or-Pay), kar pomeni, da mora OMV pogodbeno dogovorjeno količino dobave plačati, ne glede na to, ali ruski plin “prevzame” ali ne.

Avstrijskega energetskega trgovca OMV se je zaradi tesnih vezi z Rusijo prijel vzdevek “Gazprom zahoda”. Prvi znak, da bodo Avstrijci to zgodbo počasi končali, je bil sprožitev spora in začetek arbitražnega postopka zaradi ustavitve dobave plina Nemčiji v začetku lanskega leta. Po tem, ko je sodišče dalo prav OMV in Gazpromu naložilo plačilo 230-milijonske odškodnine, pa so Avstrijci očitno ocenili, da si lahko privoščijo nadaljnjo zaostritev, neplačilo dobav. Na to se je Gazprom odzval z današnjo ustavitvijo dobav.

Dodajmo pa, da to za zdaj ne pomeni prekinitve pogodbenega odnosa z ruskim dobaviteljem.

Polna skladišča in alternative

Avstrijski zvezni kancler Karl Nehammer je, kot smo pisali včeraj, poudaril, da se je OMV pripravil na takšne razmere. “Nihče ne bo zmrznil, nobeno stanovanje ne bo ostalo hladno,” je zagotovil.

Poudaril je, da so skladišča plina 93-odstotno napolnjena, kar zadošča za letne potrebe avstrijskih gospodinjstev in industrije (okoli 75,6 teravatnih ur). Poleg tega imajo državno strateško rezervo plina, ki znaša 20 teravatnih ur (TWh).

Avstrijski regulator je letos izdelal analizo učinkov morebitne prekinitve dobav ruskega plina. Kot je navedel v sporočilu za javnost, v Avstriji ni pričakovati pomanjkanja plina niti v primeru omejene razpoložljivosti alternativnega uvoza prek Italije in Nemčije, visoke porabe plina v Avstriji (denimo zaradi mrzle zime) ter hkratnem povečanem izvozu v sosednje države.

Kot alternativne vire so navedli utekočinjen zemeljski plin (LNG) ter plinovodni plin z Norveške ali Alžirije. Ta v Avstrijo, tako kot k nam, priteka prek Italije. Avstrija je letos okrepila plinovodno povezavo z našo zahodno sosedo. Prej je ta omogočala prenos 70 TWh plina letno, zdaj 95 TWh.

Lahko turbulence dosežejo Slovenijo?

Tudi Slovenija še vedno veliko plina dobiva prek Avstrije, a največji trgovec Geoplin tveganj za oskrbo ne vidi. Dopušča pa možnost kratkoročnega skoka cen, čeprav so borze po mnenju trgovca že vračunale premijo za tveganje prekinitve ruskih dobav.

Dodajmo, da trgovci, ki oskrbujejo gospodinjstva, plin praviloma zakupijo vnaprej, tako da dnevni cenovni premiki ne vplivajo na ceno plina za ogrevanje. Sproti pa ga verjetno kupujejo nekateri industrijski odjemalci, ki bi tako lahko občutili morebitne turbulence.

Operater slovenskega plinovodnega omrežja Plinovodi za zdaj ni posodobil obvestila o zanesljivosti oskrbe na spletni strani. Nazadnje je 6. novembra navedel, da “slovenski prenosni sistem plina obratuje brez posebnosti glede zagotavljanja zanesljivosti oskrbe”, če ne bo sprememb, bo naslednjo informacijo o stanju na omrežju podal 4. decembra, piše na spletni strani.