Pri katerem trgovcu smo lani pustili največ denarja

Nekateri največji živilski trgovci so ta teden objavili poslovna poročila za lansko leto. Poslovni rezultati peterice od sedmih največjih trgovcev, Mercatorja, Spara, Hoferja, Eurospina in Jagrosa, kažejo, da so vsi lani povečali prihodke od prodaje.

Spar je prihodke povečal za 13,6 odstotka, Eurospin za 11,5 odstotka. Mercator, Hofer, Jagros so jih povečali za dobre štiri odstotke, kar je približno toliko, kot je lani znašala inflacija.

Lidl je poslovno leto končal februarja in bo letno poročilo predvidoma objavil čez dva meseca. Tudi celjski Engrotuš ga za zdaj ni objavil, v podjetju so nam včeraj povedali le, da so lani prihodke v primerjavi z 2022 povečali.

Mercator in Spar po prihodkih ostajata daleč pred vsemi, Mercator pa se bo od zasledovalca odlepil po prevzemu Engrotuša, posel je trenutno v presoji pri varuhu konkurence. Sledita Hofer in Lidl, manjša tržna deleža imata Eurospin in Jagros.

Tu dodajmo, da imajo trgovci zelo različne prodajne portfelje, na primer trgovine Jager verjetno velik del prodaje ustvarijo s tehničnim blagom, tudi Mercator ima velik segment tehnike. Spar ima lastne restavracije, ki jih drugi nimajo, Tuš je imel lastne drogerije, ki so jih sicer v prevzemnem poslu oddelili na posebno podjetje.

Inflacija kot izredni dogodek

Lani je prodajo poleg organske rasti – praviloma vsi trgovci odprejo po nekaj novih enot letno – pospeševala inflacija, ki se je sicer lani že upočasnila. Cene hrane so se v letu 2022 dvignile za 18,6 odstotka, lani za 4,6 odstotka.

Hofer je denimo “vsesplošni dvig nabavnih cen, cen energentov, transporta in stroška dela” uvrstil med izredne poslovne dogodke v lanskem letu. Trgovec navaja, da je imel zaradi višjih odhodkov velike izzive pri izpolnjevanju njihove osrednje obljube izdelkov najvišje kakovosti po najnižjih cenah.

Mercator in Engrotuš v rdečem

A pod črto je večina trgovcev lani poslovala bolje kot v 2022. Hofer je kljub rasti stroškov dobiček več kot podvojil, malo sta ga povečala tudi Eurospin in Jagros.

Največji Mercator je na drugi strani ustvaril 47,8 milijona evrov izgube, največ po letu 2020. V rdečem je končala tudi njegova prevzemna tarča, Engrotuš. “Čeprav smo naše napore usmerjali tudi v učinkovito obvladovanje stroškov, je bila rast stroškov višja od rasti prihodkov,” so nam povedali v podjetju. Finančna sanacija je tako osrednji cilj za letošnje leto, ko pričakujejo izboljšanje poslovanja.

Umirjanje cen in nova odprtja

Letošnje leto zaznamuje umirjanje cen, pravijo v Sparu, ki ga vodi David Kovačič. “Trgovci smo za leto 2024 pričakovali inflacijo v segmentu hrane; še lani novembra so napovedovali inflacijo v višini od štiri do pet odstotkov, zgodila pa se je deflacija,” so v podjetju povedali za Forbes Slovenija.

Aprila in maja je imela Slovenija v segmentu hrane 0,6- oziroma 0,7-odstoten upad cen na letni ravni. Avgusta so bile cene živil v košarici dobrin 0,8 odstotka višje kot lani.

V Sparu vseeno menijo, da bodo dosegli zastavljene v poslovnem načrtu zastavljene cilje. Tudi Boštjan Jager iz podjetja Jagros pravi, da načrtujejo okoli petodstotno rast prodaje, in sicer predvsem zaradi odprtja novih poslovalnic. Kot pravi, trenutno beležijo rahlo povečanje prodaje glede na lani. “Je pa opazno, da se povečujejo količine in znižujejo vrednosti, kar pomeni, da se cene blaga znižujejo,” dodaja.

Tretjino več za hrano

Uradni podatki sicer kažejo, da smo Slovenci lani za hrano namenili precej več denarja kot pred obdobjem zadnjih velikih šokov, pandemije koronavirusa in energetske krize.

Skupna prodaja v trgovini na drobno se je po podatkih statističnega urada od leta 2019 do lani povečala s 13,5 na 15,6 milijarde evrov. Številka temelji na podatkih trgovskih podjetij z več kot milijon evrov prihodkov in več kot petimi zaposlenimi.

Ti kažejo, da se je prodaja najbolj povečala prav v segmentu hrane, s 3,2 na 4,2 milijarde evrov. Za hrano smo torej lani v slovenskih trgovinah zapravili tretjino več kot leta 2019.