“Ne Fortenova ne Mercator nista naprodaj”

“Ne Fortenova ne Mercator nista na prodaj,” se je večinski lastnik hrvaške Fortenove in s tem tudi Mercatorja Pavao Vujnovac odzval na nedavno pisanje slovenskih medijev o tem, da naj bi globalni finančni sklad CVC Capital želel kupiti del portfelja skupine Fortenova, vključno z Mercatorjem.

Vujnovac je, spomnimo, lastnik Fortenove postal po tem, ko so delničarji izvedli zahtevno transakcijo z namenom odstranitve sankcioniranih ruskih bank. Julija lani je Vujnovčeva družba Open Pass s sedežem na Malti postala večinski lastnik s 93,78-odstotnim deležem, preostalih 6,22 odstotka pa si deli 80 manjšinskih delničarjev.

O ‘optimizaciji’ znotraj skupine

V današnjem intervjuju za hrvaški portal Pogled.hr je Vujnovac, ki sicer za medije spregovori le redko, obširneje pojasnil načrte s proizvodno-trgovskim konglomeratom. “Skupina Fortenova gre dalje, z velikimi ambicijami in obstoječo lastniško strukturo,” je dejal.

Kot je pojasnil, trenutno delajo na optimizaciji poslovni procesov in povečanju dobičkonosnosti, predvsem v maloprodaji. V članku Mercator v vrtincu sprememb, več odločitev se bo sprejemalo v Zagrebu smo že pisali, da so v Fortenovi med drugim združili nabavni službi Konzuma in Mercatorja, to področje pa zdaj vodijo in usmerjajo iz Zagreba.

“Skupina do zdaj nikoli ni uspela v celoti izkoristiti ekonomije obsega, kjer ima veliko potenciala,” je dejal Vujnovac in dodal, da je cilj zagotoviti ugodnejše pogoje za kupce. Kot je razumeti, trgovec računa na to, da bo s pogajanji za nabavo izdelkov za celotno skupino izposloval boljše pogoje pri dobaviteljih, kot jih dobita Mercator ali Konzum v samostojnem nastopu.

O prodaji prehranskih podjetij

Za razliko od maloprodaje pa je Fortenova odprodala več podjetij svoje kmetijske divizije. Tako je lani najprej –v skladu z zavezami do HPS – prodala kmetijsko divizijo Fortenove (novi lastnik je Podravka). Nedavno pa je Badel 1862 prevzel družbi Agrolaguna iz Poreča in Vinarstvo Novigrad.

Vujnovac je na vprašanje, zakaj prodaja, dejal, da so s Fortenovo prevzeli tudi njen dolg in visoko obrestno mero HPS. “Ne smemo in nočemo priti v situacijo, v kakršno je zašel Agrokor, ki sam ni mogel poravnavati obveznosti, zato jih je prenašal na dobavitelje, ki so ga de facto kreditirali,” je dejal Vujnovac in poudaril, da so podjetja ostala v domačih rokah.

Prodana podjetja je označil za nestrateške dejavnosti ter dejal, da se Fortenova osredotoča na maloprodajo, živilskopredelovalno industrijo ter proizvodnjo in polnjenje mineralne vode z bolj izrazitimi regijskimi ambicijami. Izrazil je prepričanje, da bo Fortenova “kmalu” nared za nove prevzeme v regiji, ter dejal, da so jim “zanimivi” tudi proizvajalci vode v širši regiji.

Ne smemo in nočemo priti v situacijo, v kakršno je zašel Agrokor, ki sam ni mogel poravnavati obveznosti, zato jih je prenašal na dobavitelje, ki so ga de facto kreditirali.

Pavao Vujnovac, lastnik Fortenove

O pogojih HPS in refinanciranju

V lanskem dogovoru s Fortenovo je HPS, kot smo pisali, postavil tudi dodatne pogoje s ciljem, da skupina brzda dolg. Če bi bilo razmerje med dolgom in dobičkom iz poslovanja po 31. marcu letos enako ali večje od 2,8:1, bi morala Fortenova začeti tudi postopek prodaje divizij maloprodaje ali pijač. Gre za Konzum in Mercator oziroma Jamnico.

Vujnovac je dejal, da ta pogoj izpolnjujejo: “Redno poravnavamo obveznosti in odplačujemo dolg.” Razmerje med neto dolgom in dobičkom iz poslovanja se trenutno giblje okoli 2:1, je dejal.

Pogoji financiranja HPS naj bi bili danes še vedno precej slabši od tržnih. V Fortenovi so nedavno za Forbes Slovenija pojasnili, da že vodijo “intenzivne aktivnosti” za refinanciranje dolga, ki zapade čez leto dni. Neuradno se pogovarjajo z bankami, mednarodnimi finančnimi institucijami in finančnimi skladi. Zdaj je Vujnovac povedal, da bodo novi pogoji znani do junija, bili pa naj bi precej ugodnejši od trenutnih.

S tem naj bi Fortenovi omogočili pospešek pri investicijah. Tu so, tako Vujnovac, prioriteta logistične kapacitete, predvsem v Sloveniji. Kot smo pisali, naj bi se Mercator v kratkem vendarle podal v dolgo načrtovano gradnjo logističnega centra v ljubljanskem BTC.

O načrtih z IPO

Vujnovac je že pred vstopom v lastništvo Fortenove napovedoval, da se bo Fortenova najprej dogovorila za refinanciranje dolga, nato pa takoj začela aktivnosti za razpršitev lastništva. Večkrat je omenjal možnost prve javne ponudbe delnic na borzi (IPO).

Kot je dejal danes za Pogled.hr, je razpršitev lastništva še vedno v načrtu, trenutno pa geopolitične razmere niso najbolj ugodne za vstop na borzo. Je pa lastnik Fortenove že zdaj prepričan, da se ta ne bo zgodil v Zagrebu. “Izkušnje so mi pokazale, da je pri nas vse politizirano, politično kritizirano brez kančka odgovornosti. Podjetje, še bolj pa jaz, tega ne potrebujeva,” je dejal za Portal.hr in dodal, da še ne ve, na kateri borzi v tujini bi ga izvedel.

O plinu in carinah

Vujnovčeva osnova dejavnost je energetika; je lastnik skupine Enna, ki prodaja plin. Do leta 2022 je imel njegov PPD pogodbo z ruskim Gazpromom, po začetku vojne v Ukrajini in prekinitvi pogodbe pa se je preusmeril v utekočinjen zemeljski plin (LNG), ki ga uvaža prek terminala na otoku Krk. Po pisanju Bloomberga je zakupil večino zmogljivosti objekta med letoma 2030 in 2037.

V zadnjih tednih je predvsem zaradi ameriške carinske politike tržišče v kaosu, je dejal Vujnovac. Kot je navedel, je prejšnji teden uvoz LNG v Evropo padel za 25 odstotkov. Trenutno so sicer energenti še oproščeni dodatnih carin, bi pa lahko vsaj v tem sektorju po njegovi oceni carinski spopad med ZDA in Kitajsko na koncu celo koristil Evropi. To bi se zgodilo v primeru, če bi Kitajska našla alternativne dobavitelje za ameriški LNG, ki bi tako bolj potreboval evropske kupce.

O megaprojektu na Reki

Vujnovac je spregovoril tudi o kontejnerskem terminalu Rijeka Gateway, ki ga v reškem pristanišču gradi njegova Enna. Tu povejmo, da skupino Enna vodi Slovenec Boštjan Napast, ki je v skupino prišel iz Luke Koper, upravljavca Reki konkurenčnega koprskega pristanišča.

Vujnovac je prepričan, da bo terminal Reki omogočil, da v celoti izkoristi potencial, a le, če bo Hrvaška modernizirala tudi železniške povezave do pristanišča. “V tem trenutku smo brez nižinske železnice počasnejši kot na primer Koper in Trst. Terminal bo lahko izkoristil svoj polni potencial in dosegel največje koristi šele z izgradnjo nižinske železnice,” meni lastnik Enne.

Začetek obratovanja terminala pričakuje do konca oktobra, celotna naložba pa bo po njegovih besedah za Pogled.hr “verjetno večja” od 380 milijonov evrov, kakršna je bila do zdaj ocenjena vrednost.