Od marca odprtih več kot 10 tisoč individualnih naložbenih računov

Imetniki individualnih naložbenih računov lahko vlagajo v različne finančne instrumente, kot so delnice, obveznice, zakladne menice in delnice investicijskih skladov.
Število odprtih individualnih naložbenih računov (INR) je doseglo 10.000, so sporočili iz Finančne uprave RS (Furs). Zakon o individualnih naložbenih računih je sicer v uporabi od 5. marca, ti računi pa prinašajo novo možnost dolgoročnih naložb v finančnih instrumentih z ugodnejšo davčno obravnavo, poroča STA.
Furs namreč vodi evidenco individualnih naložbenih računov. Podatke za vpis v evidenco finančni upravi posreduje ponudnik računa po sklenitvi pogodbe o odprtju računa. Evidenca vsebuje podatke o imetniku računa, o ponudniku ter osnovne podatke o računu – na primer datum odprtja, morebitno mirovanje in datum zaprtja, so v sporočilu za javnost zapisali v Fursu in ob tem spomnili na nekaj glavnih značilnosti teh računov.
Individualne naložbene račune lahko odprejo le fizične osebe, ki so rezidenti Slovenije. Gre za posebno obliko trgovalnega računa, namenjeno dolgoročnemu varčevanju in spodbujanju vlaganj fizičnih oseb v finančne instrumente, še posebej na slovenskem kapitalskem trgu. Poleg poenostavljenega trgovanja je njihova ključna prednost ugodnejša davčna obravnava.
Odpreti jih je mogoče pri bankah in borznoposredniških družbah. Ponudnikov individualnih naložbenih računov je trenutno še vedno šest, to so NLB, OTP banka, BKS Bank, Generali Investments, Ilirika in JonatanMars Invest. Register ponudnikov vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev.
V kaj lahko vlagajo imetniki INR
Na te račune se lahko polaga samo denar, s katerim se nato trguje z različnimi finančnimi instrumenti. Konkretno gre za delnice, obveznice, zakladne menice in delnice investicijskih skladov, ki kotirajo na organiziranem trgu oziroma na borzi v državah EU, Evropskega gospodarskega prostora ter državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Med možnimi naložbami so tudi naložbe v vzajemne sklade, ki sicer niso uvrščene na organizirani trg.
Kot edina izjema je v zakonu zapisana možnost neposrednega prenosa delnic zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, s katerimi se je nedavno začelo trgovati na Ljubljanski borzi. Prenos vrednostnih papirjev z obstoječega trgovalnega računa na individualni naložbeni račun ni možen.
Vsak individualni naložbeni račun je sestavljen iz dveh delov. Na osnovni podračun je mogoče v prvem letu vplačati do 20.000 evrov, nato pa vsako leto do 5.000 evrov. Na posebni podračun pa je mogoče vplačati dodatnih 5.000 evrov letno, vendar le v primeru naložbe v finančne instrumente slovenskih izdajateljev. Skupna vsota vplačil ne sme preseči 150.000 evrov.
Ugodnejša davčna obravnava
Za spodbujanje dolgoročnega varčevanja je predvidena ugodnejša davčna obravnava. Od izplačil z računa pred potekom 15 let bo obračunan 15-odstotni davek, pri čemer prilivi na račun iz naslova dividend ali kuponov obveznic ne bodo obdavčeni. Če bo prvo izplačilo z računa opravljeno šele po preteku 15 let, pa se davek ne bo obračunal.
Davek ob izplačilu obračuna odvede ponudnik individualnih naložbenih računov kot davčni odtegljaj. Vlagatelju ni treba oddati davčne napovedi, za vse poskrbi borzni posrednik ali banka.
Obdavči se sicer donos, to je razlika med vrednostjo sredstev na računu in skupnim zneskom vplačil. Davek se obračuna ob izplačilu sredstev na transakcijski račun. To pomeni, da donosi (obresti, dividende, dobiček iz kapitala), doseženi na podlagi finančnih instrumentov v okviru individualnih naložbenih računov, niso obdavčeni. Obdavčeni so šele, ko so izplačani na transakcijski račun.
Ponudnik individualnih naložbenih računov mora vsako leto do 31. januarja Fursu posredovati podatke o vplačilih, izplačilih in stanju na računu. Te se uporabi izključno za nadzor pravilnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, še piše STA.