Največji rudnik litija v Evropi: Vučić napoveduje oživitev projekta
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je zadovoljen z novimi okoljskimi zagotovili avstralskega rudarja Rio Tinto in Evropske unije, je dejal za Financial Times.
Srbija je pripravljena dati zeleno luč za razvoj največjega rudnika litija v Evropi, ki ga v državi želi zagnati avstralski rudar Rio Tinto, piše FT. Projekt je padel v vodo leta 2022, ko je vlada po množičnih okoljskih protestih ravno v predvolilnem obdobju umaknila dovoljenje Rio Tintu.
V intervjuju za medij je srbski predsednik Aleksandar Vučić zdaj dejal, da nova zagotovila, ki jih je prejel od Rio Tinta in Evropske unije (EU), naslavljajo skrbi Srbije glede okoljskih standardov. Izrazil je tudi prepričanje, da bo od evropskih voditeljev dobil zaveze za investicije v Srbiji na področju električnih vozil in baterij.
Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko prišli vodilni poslovneži in politiki v Beograd projekt oznaniti že čez en mesec dni, je povedal.
Po njegovih besedah bi lahko bil rudnik odprt do leta 2028. Projekt v vrednosti 2,4 milijarde dolarjev bi proizvedel 58 tisoč ton litija na leto, kar bi bilo dovolj za 17 odstotkov evropske proizvodnje električnih vozil oziroma 1,1 milijona električnih vozil.
Sprememba smeri
Srbska vlada pod Vučićevim vodstvom je projekt Rio Tinta ustavila januarja 2022. Takrat so okoljske organizacije organizirale množične proteste po državi. Protestniki, ki jih je skrbelo onesnaženje vode in razseljevanje okoliških prebivalcev, so blokirali ceste in mostove.
Čeprav je Vučićeva vlada projekt podpirala od začetka, je pod pritiskom javnosti klonila. Toda 2. junija letos je predsednikova stranka slavila na občinskih volitvah, zato – kot piše FT – očitno ocenjujejo, da je znova varno nadaljevati s projektom.
Srbski finančni minister Siniša Mali je za FT dejal, da bi projekt spodbudil srbsko gospodarstvo. Bruto domačemu proizvodu (BDP), ki je v letu 2022 znašal 64 milijard evrov, bi dodal med 10 in 12 milijard evrov, pravi.
Bližje EU?
Obuditev posla zahodni politiki vidijo kot znak srbske zavezanosti evropski poti. Država je kandidatka za članstvo že desetletje. Pristopna pogajanja so dolgotrajna zaradi nestrinjanj glede vladavine prava, korupcije, statusa Kosova in sankcij proti Rusiji. Srbija je ena od dveh evropskih držav, ki se niso pridružile režimu sankcij proti Rusiji.
EU v času prehoda na brezogljično družbo, ki jo bo med drugim omogočala tudi proizvodnja litija, praktično nima domače proizvodnje te surovine. Rudnik Jadar bi po oceni analitične družbe Fastmarkets lahko zagotovil 13 odstotkov napovedanega evropskega povpraševanja v letu 2030.
Iz okoljske organizacije Go Change, ki je vodila proteste pred dvema letoma, so sporočili, da bodo nadaljevali boj, če pride do obuditve posla. Pri Rio Tintu pa so dejali, da so od zamrznitve dalje opravili 125 srečanj z lokalno skupnostjo in da bodo glede svojih operacij v Jadru “radikalno transparentni”, še piše FT.
