Kdo plača, da imamo lahko ‘poceni’ elektriko
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo trdi, da imamo eno najnižjih cen elektrike v Evropski uniji (EU), a dejansko je cena za vsako kilovatno uro elektrike, ki jo porabimo v gospodinjstvih, veliko višja. Kdo plača razliko?
“Vlada bo ljudem še naprej omogočala, da bodo gospodinjstva za električno energijo plačevala ne samo nižje cene od povprečja Evropske unije (EU), ampak celo eno najnižjih,” se je po četrtkovi odločitvi o dodatnem znižanju zamejenih cen elektrike pohvalilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra.
Vlada je na četrtkovi seji, da bi nevtralizirala prihajajoče zvišanje omrežnine, ceno za višjo tarifo znižala s 118 evrov na 84 evrov za megavatno uro (MWh) brez DDV, za nižjo z 82 na 70 evrov na MWh ter za enotno tarifo z 98 na 77 evrov za MWh brez DDV.
Če upoštevamo izračun ministrstva, po katerem bo odjemalec s 336 kilovatnih ur (kWh) mesečne porabe za november plačal 69,5 evra elektrike, je končna cena elektrike za gospodinjstva malo manj kot 21 centov na kWh.
Kot kažejo podatki Eurostata, je bila taka tudi povprečna cena elektrike v Sloveniji v prvem polletju (podatkov za drugo polletje še ni), s čimer se uvrščamo v spodnjo tretjino lestvice držav Evropske unije (EU) po ceni elektrike za gospodinjstva. Če upoštevamo podatke za prvo polletje, imajo nižjo ceno Romunija, Slovaška, Hrvaška, Malta, Bolgarija in Madžarska.
Breme za proračun
A administrativno določanje cene elektrike ne pomeni zmanjšanja cene, temveč razporeditev bremena tega stroška na druge plačnike.
Največji slovenski trgovec Gen-I bi brez regulacije gospodinjskemu odjemalcu višjo tarifo trenutno zaračunaval po okoli 16,3 centa na kilovatno uro, nižjo pa po 14,5 centa. Zaradi regulacije pa odjemalec plača manj. Razliko deloma pokrijeta proizvodna stebra, Gen energija in Holding Slovenske elektrarne, ki imata tako nižji dobiček pri prodaji elektrike, deloma pa proračun, ki trgovcem pokrije razliko med tržno in regulirano ceno drugje kupljene elektrike.
Podatkov za letos še ni, za lansko leto pa je Borzen trgovcem izplačal za 240 milijonov evrov nadomestil, Gen energija je svoj strošek ocenila na 195 milijonov evrov, HSE pa na 85 milijonov evrov. Pri tem poudarimo, da ti zneski poleg gospodinjstev vključujejo tudi kritje stroška regulacije cen za male poslovne odjemalce. Podatki samo za gospodinjstva niso na voljo.
Čeprav se morda zdi, da prerazporeditev dela bremena cen električne energije na HSE in Gen energijo na davkoplačevalce ne vpliva, pa to ne drži nujno. Višji stroški namreč lahko vplivajo na dobiček in izplačilo dividend, ki pa so prihodek proračuna. Če teh ni ali jih je manj, to torej za davkoplačevalce v vsakem primeru pomeni izgubo dela razpoložljivega davkoplačevalskega denarja.
(Pre)velika pričakovanja
To se zdi še posebej pomembno v prihodnjih letih. Vlada namreč računa, da bo z dobički energetike pokrila pomoč, ki jo bo po prestrukturiranju dajala šoštanjski termoelektrarni. Kot smo pisali, predlog interventnega zakona o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) predvideva, da naj bi država elektrarni v prihodnjih petih letih pomagala s približno 150 milijoni evrov na leto.
Že prihodnje leto država računa na 195 milijonov evrov dividend, v petih letih pa na skupno 665 milijonov evrov.
Fiskalni svet je nedavno že podvomil, ali bodo prihodki od dividend res tolikšni kot načrtuje vlada. V zadnjih petih letih so namreč dividende energetike znašale 365 milijonov evrov, torej precej manj kot vlada pričakuje v prihodnjih petih letih. Pri tem je levji delež tega zneska v proračun kapnilo letos (275 milijonov evrov), ko so visoke dividende Gen energije in HSE posledica energetske krize.
Ker so bile dividende vsa leta prihodek proračuna, bo pomoč TEŠ v vsakem primeru zmanjšala količino davkoplačevalskega denarja, ki je na voljo za druge potrebe, je še opozoril fiskalni svet.
