Kakšne so minimalne plače po Evropi in kam se uvršča Slovenija

Minimalne plače so rasle hitreje od inflacije v večini držav članic EU in držav kandidatk, kar je povzročilo realno rast plač v regiji.
Življenjski standard delavcev z minimalno plačo se po Evropi močno razlikuje. Od januarja 2025 je mesečna bruto minimalna plača nižja od 1.000 evrov v desetih od 22 držav EU, ki imajo zakonsko določeno minimalno plačo, poroča Euronews.
Medtem ko se vrzel zmanjša, ko se prilagodi standardom kupne moči (PPS), precejšnja neskladja ostajajo. Na primer, minimalna plača v Nemčiji je po PPS več kot dvakrat višja kot v Bolgariji.
Po podatkih Eurostata se januarja 2025 bruto mesečne minimalne plače v EU gibljejo od 551 evrov v Bolgariji do 2.638 evrov v Luksemburgu. Če vključimo države kandidatke, ima najnižjo minimalno plačo Moldavija, kjer bruto znesek znaša 285 evrov.
Dvaindvajset od 27 držav članic EU ima nacionalno minimalno plačo, Danska, Italija, Avstrija, Finska in Švedska pa je nimajo. Zato se ta primerjava osredotoča na 22 držav, ki minimalno plačo imajo, skupaj z državami kandidatkami, za katere so podatki na voljo.
Evropski statistični urad Eurostat minimalne plače razvršča v tri kategorije. Slovenija se uvršča v drugo kategorijo. Kot smo pisali na Forbes Slovenija, je konec januarja ministrstvo za delo sporočilo, da se bruto minimalna plača usklajuje z inflacijo in bo v 2025 znašala 1.277,72 evra na mesec. Neto znesek pri bruto minimalni plači bo višji za približno 27 evrov v primerjavi z lansko.
Plače nad 1.500 evri
V prvi skupini po razvrstitvi Eurostata so Luksemburg (2.638 evrov), Irska (2.282 evrov), Nizozemska (2.193 evrov), Nemčija (2.161 evrov), Belgija (2.070 evrov) in Francija (1.802 evrov).
Ker Belgija minimalne plače letos ni dvignila, jo je Nemčija prehitela. Medtem ko so v to skupino vključene države z minimalnimi plačami nad 1.500 evri, le Francija ostaja pod 2.000 evri. Vse druge presegajo ta prag, kar kaže na to, da države povečujejo vrzel. V najbližji zasledovalki, Španiji, znaša bruto minimalna plača 1.323 evrov, vendar posodobljena številka za 2025 še ni objavljena.
Plače med 1.000 in 1.500 evri
V srednji plačni skupini sta na vrhu Španija (1.323 evrov) in Slovenija (1.254 evrov po Eurostatovih podatkih iz julija lani, v 2025 je znesek 1.277 evrov). Sledijo Poljska (1.091 evrov), Litva (1.038 evrov), Portugalska (1.015 evrov) in Ciper (1.000 evrov). Julija 2024 je ta skupina vključevala le dve državi, z nedavnimi dvigi minimalne plače pa se je zdaj razširila za štiri države, ki so presegle mejo tisoč evrov.

Manj kot 1.000 evrov
To je največja skupina, ki jo sestavlja 10 držav članic EU in vse države kandidatke. Med njimi imajo najvišjo bruto minimalno plačo Hrvaška (970 evrov), Grčija (968 evrov), Malta (961 evrov), Estonija (886 evrov), Češka (826 evrov), Slovaška (816 evrov) in Romunija (814 evrov), z minimalnimi plačami nad 800 evri.
Med državami kandidatkami ima Turčija najvišjo minimalno plačo s 708 evri, s čimer je prehitela dve državi članici EU – Madžarsko (707 evrov) in Bolgarijo (551 evrov).
Manjše razlike po standardu kupne moči
V nominalnem znesku delavec z minimalno plačo v Luksemburgu – državi EU z najvišjo plačo – zasluži skoraj petkratnik (4,8) minimalne plače delavca v Bolgariji, ki ima najnižjo.
Po merilu PPS se ta razlika zmanjša na 2,3-kratnik, a se spremeni tudi sama lestvica držav – Nemčija (1.992 evrov) ima najvišjo minimalno plačo, najnižjo pa Estonija (878 evrov). PPS omogoča pravičnejšo primerjavo, saj gre za umetno valutno enoto, ki odraža enako kupno moč med državami. V teoriji naj bi en PPS kupil enako količino blaga ali storitev v kateri koli državi.
Če primerjamo minimalne plače nominalno in po PPS, Romunija skoči s 17. na 9. mesto, Črna gora pa z 18. na 12. mesto, kar kaže na njihovo večjo kupno moč kljub nižjim nominalnim plačam. Boljše položaje po PPS dosegajo tudi Madžarska, Srbija in Bolgarija.
Irska, po drugi strani, pade z 2. na 5. mesto, Estonija pa nazaduje s 14. na 21. mesto. To nakazuje, da se njihove nominalne plače zaradi višjih življenjskih stroškov ne prevedejo v enako visoko kupno moč.
Dvig minimalnih plač v primerjavi z inflacijo
Med 24 državami z razpoložljivimi podatki so minimalne plače realno upadle v štirih državah, saj nominalna rast minimalnih plač ni dosegala stopnje inflacije. Ta ocena temelji na primerjavi med stopnjo letne inflacije (od decembra 2023 do decembra 2024) in zvišanjem minimalne plače (od januarja 2024 do januarja 2025) v lokalnih valutah.
Najbolj trpijo prejemniki minimalne plače v Turčiji. Medtem ko je letna inflacija v Turčiji znašala 44,4 odstotka, se je minimalna plača zvišala za 30 odstotkov. Druge države z realnim upadom, čeprav zmernim, so Ciper, Albanija in Belgija.
Najvišjo realno rast minimalne plače beleži Črna gora, in sicer s 25,9-odstotno nominalno rastjo, inflacija pa je bila le 2,6-odstotna. Posledica tega je bil precejšen dvig kupne moči. Občutno realno rast plač so beležile tudi Romunija, Bolgarija, Hrvaška in Litva.
V Sloveniji se je bruto minimalna plača januarja uskladila z lanskoletno inflacijo, ki je po podatkih statističnega urada Surs znašala 1,9 odstotka.
Direktiva o minimalni plači
Cilj nove direktive EU o minimalni plači je določiti mednarodno raven bruto minimalne plače, ki bi znašala 60 odstotkov povprečne bruto plače. To razmerje je bilo leta 2022 nad 60 odstotki samo v treh državah EU. Cilj je zagotoviti dostojen življenjski standard z določitvijo zakonsko določenih minimalnih plač na ustrezni ravni za izpolnjevanje osnovnih potreb delavcev, še piše Euronews.
Christine Aumayr-Pintar in Carlos Vacas-Soriano iz evropske agencije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev Eurofound sta v svojem blogu zapisala, da je direktiva EU o minimalni plači vplivala na povišanje minimalne plače v več državah. "Direktiva lahko igra vlogo pri spodbujanju znatnih povišanj minimalnih plač od zdaj naprej," sta zapisala.