Kako je teden carinskega kaosa pretresel svetovne trge
Glavni borzni indeksi po svetu so od napovedi carin v ZDA sredi prejšnjega tedna izgubili več kot deset odstotkov, občutno se je pocenila tudi surova nafta.
Po napovedi carin na skoraj ves uvoz v ZDA na dan 2. aprila so danes začele veljati tudi napovedane višje carinske stopnje za okrog 60 držav, ki jim ameriški predsednik Donald Trump očita visoke presežke v trgovini z ZDA. Borzni tečaji po kratkem torkovem okrevanju tako še naprej padajo, pocenili so se tudi nafta, zlato in ameriški dolar.
Od prejšnje srede, ko je Trump napovedal carine, je osrednji evropski indeks Eurostoxx 50, ki vključuje 50 največjih delnic evrskega območja, izgubil 11,8 odstotka vrednosti. Širši indeks Stoxx 600 Europe je v tem času beležil primerljiv padec za 11,6 odstotka. Trump je Evropski uniji (EU) naložil dodatne carine v višini 20 odstotkov, ki so v veljavo stopile danes. Ljubljanska borza je od 2. aprila izgubila 7,2 odstotka vrednosti, kar pomeni približno 3,9 milijarde evrov, glede na tržno vrednost borze ob koncu marca (53,8 milijarde evrov).
Padli so tudi indeksi v Aziji, po tem, ko je Kitajska na 34-odstotne Trumpove dodatne carine odgovorila z lastnimi 34-odstotnimi carinami na uvoz iz ZDA. Trump je potezo opisal kot “napako” in odgovoril s še dodatnimi 50-odstotnimi carinami na uvoz iz največje trgovinske partnerice ZDA: skupaj z osnovnimi 20 odstotki, dodatnimi 34 odstotki in še dodatnimi 50 odstotki znašajo ameriške carine na kitajski uvoz sedaj kar 104 odstotkov.
Tokijski indeks Nikkei 225 je v zadnjem tednu izgubil 11,2 odstotka, od začetka leta pa je izgubil približno 20 odstotkov; padec, ki označuje nastop medvedjega trenda. Trump je za Japonsko določil 24-odstotno carinsko stopnjo. Hongkonški indeks Hang Seng, ki vključuje mnoga velika kitajska podjetja, je od prejšnje srede upadel za 12,4 odstotka.
Padci v ZDA
Čeprav ameriški predsednik zagotavlja, da bodo ZDA s carinami postale bogate, saj naj bi te izničile visoke trgovinske primanjkljaje in pripeljale proizvodnjo nazaj v državo, se ameriške borze niso strinjale z njegovo prognozo in zdrsnile v rdeče območje, zlasti ob padcih tehnoloških in potrošniških delnic, ki so najbolj izpostavljene carinskim šokom zaradi globalnih dobavnih verig.
Osrednji indeks S&P 500 je v tednu do srede izgubil 12,1 odstotka, bolj tehnološko usmerjen Nasdaq 100 je izgubil 12,7 odstotka, industrijski Dow Jones pa 10,8 odstotka.
Precejšnje izgube so beležili ameriški tehnološki velikani, predvsem tako imenovanih veličastnih sedem delnic (Apple, Microsoft, Alphabet, Meta Platforms, Amazon, Nvidia in Tesla), katerih rast je bila v zadnjih desetletjih zaslužna za premoč ameriških borz. Apple je na primer v zadnjem tednu izgubil več kot 23 odstotkov vrednosti, saj se za proizvodnjo svoje zabavne elektronike zanaša na tovarne na Kitajskem, v Indiji in Vietnamu (slednji je bil deležen 46-odstotne carinske stopnje v ZDA), medtem ko so ZDA največji trg za podjetje.
Zaradi visokih carinskih stopenj na uvoz iz nekaterih največjih azijskih proizvajalk čipov (med drugim 32 odstotkov za Tajvan) so padale tudi delnice podjetij v tem sektorju, čeprav so čipi trenutno izvzeti iz carinskega režima. Vodilni proizvajalec čipov za umetno inteligenco Nvidia je na primer izgubil 12,7 odstotka vrednosti. Po drugi strani je Microsoft, ki izdeluje programsko opremo in ne strojne, izgubil le 6,7 odstotka vrednosti.
Trpijo tudi evropske luksuzne in tehnološke delnice
Carinski šok ni prizanesel niti največjim evropskim podjetjem. Za luksuzni konglomerat LVMH, ki je s svojim portfeljem znamk največje podjetje na celini, je zadnji teden prinesel 12,3-odstotni padec tržne vrednosti, francoska modna hiša Hermes je izgubila dobrih osem odstotkov, kozmetični velikan L’Oreal pa 5,3 odstotka od prejšnje srede. Kot je dejal analitik Adam Cochrane iz Deutsche Bank, za luksuzni sektor največje tveganje niso carine, ampak izgube, ki jih bodo premožni kupci njihovih izdelkov utrpeli na borzah.
Na področju tehnologije je nemški proizvajalec programske opreme za podjetja SAP, drugo največje podjetje v Evropi, upadel za 12,4 odstotka v tednu do srede. Nizozemski ASML, ki edini na svetu izdeluje ključno tehnologijo za proizvodnjo najbolj naprednih čipov, je izgubil nekaj manj kot deset odstotkov.
Trumpove dodatne carine ne veljajo za nekatere sektorje oziroma izdelke. Med njimi so že predhodno ocarinjeni jeklo in aluminij ter avtomobili (oboje po stopnji 25 odstotkov), pa tudi farmacevtski izdelki, baker, čipi, les, zlato, energija in nekatere rudnine, ki niso na voljo v ZDA. Tudi izvzetje farmacevtskih izdelkov pa ni pomagalo danskemu farmacevtu Novo Nordisk, ki proizvaja zdravilo proti diabetesu in debelosti Ozempic. V zadnjem tednu je namreč izgubil 11,8 odstotka vrednosti, Trump pa je v sredo dejal, da se farmacevtske carine obetajo “zelo kmalu”.
Za petino cenejša nafta
Trgovinska vojna, tveganje recesije, nizko povpraševanje in znova povečana proizvodnja držav članic kartela OPEC so zaslužne za padce cen surove nafte v zadnjih dneh. Zahodnoteksaška nafta WTI se je od 2. aprila pocenila za skoraj 20 odstotkov, cena za 159-litrski sod zdaj znaša dobrih 57 dolarjev. Severnomorska nafta brent, ki beleži podoben upad, stane v sredo dobrih 60 dolarjev za sod.
V luči teh trendov so banke, med njimi Goldman Sachs, Morgan Stanley in Societe Generale, v zadnjem času nižale svoje napovedi cenovnih gibanj za nafto. Analitiki pri Goldman Sachs, ki so pred kratkim dvakrat v enem tednu znižali svojo napoved, so ocenili, da bi lahko cena nafte brent padla tudi pod 40 dolarjev za sod v primeru “ekstremnih” pogojev, kot so zaostrovanje carinske vojne, rast zalog, upad svetovnega bruto domačega proizvoda in odločitev držav OPEC, da odpravijo vse omejitve proizvodnje, s katerimi so v zadnjem času vzdrževali ravni cen.
Osnovna napoved banke je sicer, da bo nafta brent konec naslednjega leta vredna okrog 55 dolarjev za sod.
Šibkejši dolar
Po napovedi carin je vrednost ameriškega dolarja občutno zanihala. Indeks moči dolarja, ki ga meri Bloomberg s primerjavo z drugimi večjimi valutami, je namreč 2. aprila upadel za 1,5 odstotka, nato pa okreval in se trenutno nahaja 0,63 odstotka pod izhodiščem iz prejšnje srede.
Slabenje dolarja je bilo spodbudno za evro, ki že od začetka leta pridobiva v primerjavi z dolarjem. Od 2. aprila je pridobil še 1,9 odstotka in presegel mejo 1,1 dolarja za en evro. Tečaj se trenutno nahaja pri 1,1062 dolarja za evro.
Zlato še vedno rekordno
Zlato v zadnjem letu, ki ga zaznamuje gospodarska negotovost, dosega rekordne vrednosti, prvič v zgodovini je žlahtna kovina presegla mejo tri tisoč dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo) zlata. Vlagatelji se namreč iz tveganih naložb v nihajne delnice umikajo v sredstva, ki veljajo za hranilce vrednosti, kot je zlato.
Prejšnjo sredo in četrtek je promptna cena zlata upadla z rekordnih 3.113 dolarjev nazaj na 2.981 dolarjev, kar je bil 4,2-odstotni padec. Nato je v tem tednu tečaj znova okreval in dosegel ceno 3.045 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo) oziroma dobrih 97.800 dolarjev za kilogram.
