Ameriški partner slovenskega vinarja prehitel carine: naročili so letno zalogo
"Uvedba carin pomeni, da bodo naši izdelki v ZDA dražji, saj carin ne moremo kompenzirati," nove carinske stopnje za uvoz iz Evrope v ZDA komentirajo v Dewesoftu.
Z današnjim dnem v celoti stopajo v veljavo recipročne carine za evropski uvoz v ZDA, kamor je Slovenija lani izvozila za 922 milijonov evrov blaga. Ameriški predsednik Donald Trump jih je napovedal 2. aprila in najavo označil za ‘dan svobode’.
Prvi del recipročnih carin na uvoz blaga v višini 10 odstotkov je začel veljati 5. aprila, od danes pa veljajo še dodatne carine za 60 držav, ki jih je Trumpova administracija uvrstila na seznam, da so najbolj nepoštene v trgovinskih odnosih z ZDA. Za EU (in s tem Slovenijo) veljajo 20-odstotne recipročne carine.
Napovedi ameriškega predsednika so sledili protiukrepi držav po svetu. Evropska unija jih bo po napovedih predstavila danes, po zadnjih informacijah naj bi v Bruslju predlagali 25-odstotne carine na določene ameriške izdelke.
Izdelki Dewesofta bodo dražji
Z ameriškim trgom so močno povezani v Dewesoftu, trboveljskem razvijalcu merilnih sistemov in programske opreme. Njihovi izdelki bodo po uvedbi novih carin v ZDA dražji, “saj carin ne moremo kompenzirati”.
“To nas postavlja v manj konkurenčen položaj na ameriškem trgu in bo imelo neposreden vpliv na naše poslovanje. Dejstvo je, da bodo evropski proizvodi zaradi tega manj konkurenčni, a dejstvo je tudi, da bodo sčasoma vsi – tudi ameriški proizvajalci – dvignili cene. Zaradi tega bo končni potrošnik v ZDA na koncu živel slabše, ne bolje,” odgovarjajo v podjetju, ki ga vodi Jure Knez.
Prvo naročilo v ZDA so v Dewesoftu dobili pred 22 leti, ko jih je poklicala Nasa. Leta 2012 so odprli podružnico v Ohiu, kjer je danes 70 zaposlenih. Od takrat so ZDA njihov največji posamični trg, kjer ustvarijo približno tretjino celotnih prihodkov. Leta 2023 so v ZDA ustvarili 45,7 milijona dolarjev prihodkov, kar v primerjavi z letom 2019 pomeni 170-odstotno rast. V prihodnosti načrtujejo tudi postopni prenos določenih servisnih in proizvodnih procesov iz Slovenije v ZDA, kar bo po njihovi oceni okrepilo fleksibilnost na ameriškem trgu.
V Dewesoftu ocenjujejo, da trgovinska vojna ni v nikogaršnjem interesu in korak v napačno smer ter upajo, da bo na koncu prevladal razum. “Vsakodnevno pozorno spremljamo dogajanje v zvezi z uvedbo carin in bomo temu primerno ustrezno prilagodili svojo strategijo in poslovne procese,” dodajajo.
“Zagotovo nihče ne bo povsem ušel učinku carin”
Ameriški trg je zelo pomemben tudi za ajdovskega proizvajalca sladoledov Incom in njihovo najbolj razširjeno blagovno znamko Leone. Za Veliko Britanijo in Nemčijo je Amerika njihov tretji največji trg.
Direktor podjetja Boštjan Jerončič še čaka na odziv ameriških uvoznikov glede novih dajatev. “Zagotovo nihče ne bo povsem ušel učinku carin, govorimo namreč o velikem odstotku – ne mi, ne naši kupci, ne trgovci in na koncu tudi ne potrošniki,” ocenjuje Jerončič.
Do zdaj so na ameriškem trgu plačevali 17-odstotne carine, kar je standardna dajatev za sladoled in druge užitne zamrznjene izdelke, s katero so države želele zaščititi domačo industrijo.
Jerončič v zadnjem tednu, odkar je Trump napovedal nove carine, še ni opazil sprememb v povpraševanju. Med ukrepi, s katerimi bi lahko zmanjšali vpliv dodatnih carin na končno ceno izdelka, vidi optimizacijo logistike, komercialnih dogovorov s partnerji in optimizacije izdelkov.
Na ameriškem trgu zadnjih osem let
Največji slovenski sladoledar je na ameriški trg vstopil leta 2017, lani pa so tja iz Luke Koper prepeljali več kot 990 “sladolednih” ladijskih kontejnerjev z 22-različnimi izdelki. Ameriški trg dosega skoraj 15 odstotkov njihove celotne prodaje.
Med ključnimi prednostmi ameriškega trga Jerončič našteva njihovo odprtost do inovacij in posebnosti ter manko domačih proizvajalcev, zlasti v nekaterih kategorijah, kot so posebni korneti in ekstrudirane palčke (palčke posebnih oblik, na primer risanih junakov pod okriljem znane multinacionalke).
“Hkrati imajo Američani veliko kupno moč, čeprav se bo tudi ta najbrž nekoliko znižala kot posledica carin oziroma s tem prihajajoče inflacije,” še dodaja Jerončič.
Ameriški partner od Slovencev že naročil letno zalogo
Še veliko dlje od Incoma je na ameriškem trgu prisotna priznana slovenska vinarska družina Simčič. Leta 2021 je minilo že 30 let, odkar so poslali prvo steklenico v ZDA, danes pa Amerika prestavlja petino njihovega tržnega deleža, pojasnjuje Marjan Simčič.
Po njegovih besedah so se njihovi poslovni partnerji za letos uspeli izogniti dodatnim carinam, ki so začele veljati danes, saj so že naročili celoletno količino vina. “V mesecu ali dveh se bo pokazalo, kaj se bo dogajalo. Nekateri uvozniki so že začeli z višanjem cen. Vsi se sprašujejo, kako se bodo na podražitve odzvali potrošniki,” razlaga Simčič, predstavnik pete generacije vinarjev v družini in opozarja, da je težko napovedovati, kaj se bo dogajalo v vinskem sektorju.
Njihov ameriški partner je zaradi spremenjenih razmer razširil prodajno ekipo, saj predvideva, da bo za enako prodano količino moral “obiskati veliko več strank”.
Posebnih ukrepov za zdaj še niso sprejeli, usklajevali se bodo skupaj z ameriškimi partnerji in nato sprejemali odločitve. “Če bo prišlo do upada povpraševanja, bomo primorani določeno količino preusmeriti na druga tržišča,” dodaja Simčič.
“Naročila še prihajajo, vendar so nekoliko bolj skromna”
Podobno kot v Dewesoftu tudi v avtomobilskem dobavitelju Boxmark Leather iz Kidričevega upajo, da trenutne nove carine ne bodo dolgoročne. Direktor podjetja, kjer šivajo usnjene prevleke za avtomobilske in letalsko industrijo, Marjan Trobiš opozarja, da si je Trump v preteklosti že večkrat premislil in spremenil svoje odločitve.
“Upam, da bosta Evropa in ZDA našli rešitev, ki bo drugačna od trenutne predlagane,” si želi. Za njihovo podjetje, ki so ga v zadnjem letu zadele že težave avtomobilskih proizvajalcev v Evropi, nove carine pomenijo manj naročil iz ZDA. To se je v zadnjem tednu že začelo poznati, priznava Trobiš.
“Naročila za zdaj še prihajajo, vendar so nekoliko bolj skromna. V našem primeru je tako, da carine ne plačamo mi, ampak kupec. Ta bo moral nato dvigniti prodajne cene,” pojasnjuje direktor enega največjih štajerskih zaposlovalcev.
Tisti, ki so dodatne carine predvideli, so po besedah Trobiša v prejšnjih mesecih povečali zalogo, kar jim bo zadostovalo za nekaj tednov oziroma mesecev, pri prihodnjih naročilih pa bodo morali plačati višje dajatve.
Neposredni izvoz iz Slovenije v ZDA je med tremi in petimi odstotki celotnega izvoza, saj večina z ameriškim trgom sodeluje prek svojih pisarn v Mehiki in Argentini, tako da bi po besedah Trobiša lahko našli poti, kako bi se izognili visokim carinam.
