Prelomnice v avtoindustriji: kako se prilagajajo slovenski dobavitelji

Evropska avtomobilska industrija je na udaru elektrificirane konkurence s Kitajske in zahtev Evropske unije po razogljičenju. Avtodobavitelji se soočajo z izzivi strukturnih sprememb, saj električna vozila sestavlja manj komponent. Gospodarske rasti so nižje kot pred leti. Nekatera podjetja v avtomobilski industriji odpuščajo, tudi v Sloveniji, denimo Mahle, kjer bodo letos zaradi selitve dela proizvodnje postopno ukinili 170 delovnih mest.

Na drugi strani se prodaja avtomobilov v regiji krepi. Kljub rahlemu upadu novih registracij v maju je bilo v prvih petih mesecih leta v EU novoregistriranih 4,6 milijona avtomobilov. To je 4,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA). Letošnja rast sledi lanski, ko se je trg povečal za skoraj 14 odstotkov, na 10,5 milijona novih vozil.

Kako vse to vpliva na slovensko avtomobilsko industrijo, ki prispeva približno 10 odstotkov k bruto domačemu proizvodu (BDP) in petino k slovenskemu izvozu? Nekateri dobavitelji, kot sta Domel in Boxmark Leather, se soočajo z manjšim obsegom naročil oziroma skušajo razpršiti nabor svojih strank tudi izven avtomobilskega sektorja.

V Hidrii letos pričakujejo prodajo na ravni lanske, v zreškem Uniorju pa so v prvih mesecih leta zabeležili rast prodaje, kar delno pripisujejo rasti prodaje avtomobilov.

V Domelu manj poslovanja z avtomobilisti

V Domelu, ki izdeluje elektromotorje in druge komponente, se večja prodaja avtomobilov v EU za zdaj ne kaže v obsegu naročil, je pravi predsednik uprave Matjaž Čemažar.

Kot že lani, je tudi letos upadel Domelov obseg poslovanja v avtomobilskem sektorju. V podjetju iz Železnikov so za letos pričakovali, da bo ta pomenil približno tretjino obsega poslovanja. Toda Čemažar zdaj ocenjuje, da bo delež bližje eni četrtini, saj so se nekateri stari projekti podaljšali, novi pa se niso izšli po pričakovanjih.

Večino prihodkov v avtomobilskem segmentu Domel ustvari na področju e-mobilnosti oziroma električnih vozil. Glede napovedanih dodatnih evropskih carin na kitajska električna vozila Čemažar pravi, da je njihov vpliv sicer težko predvideti, a dvomi, da bodo zaradi njih evropski avtomobili bolj konkurenčni.

“Če bodo carine restriktivne, bo Kitajska pripravila protiukrepe, ki ne bodo dobri za evropsko gospodarstvo,” pravi. Kitajska bi namreč lahko omejila dostop do kritičnih surovin ali baterij za električna vozila, od katerih so odvisni tudi evropski proizvajalci.

Vpliv carin bi tako lahko bile tudi višje cene za potrošnike, če pride do podražitve ključnih materialov, dodaja.

Boxmark stavi na letala in ladje

Pri izdelovalcu usnjenih prevlek za avtomobilsko, ladijsko in letalsko industrijo Boxmark Leather so v letošnjem prvem četrtletju poslovali stabilno, v drugem četrtletju pa so zaznali, da se padec iz leta 2023 nadaljuje.

“Verjamemo, da je ta občasen in pričakujemo, da se bo tretji kvartal popravil. Ocenjujemo, da se načrti podjetja za leto 2024 lahko izpolnili,” je dejal direktor Boxmark Leather Slovenija Marjan Trobiš. “V letu 2024 pričakujemo 65,5 milijona evrov prihodkov in 963 tisoč evrov čistega dobička. Obseg naložb ocenjujemo na 400 tisoč evrov.”

Podjetje iz Kidričevega, ki je del istoimenske avstrijske skupine, je lani ustvarilo 67,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, okoli 60 milijonov leto prej, in 2,1 milijona evrov čistega dobička. Toda to je precej manj od približno 150 milijonov evrov, kolikor je družba ustvarila prihodkov v letih pred pandemijo.

Več kot 90 odstotkov prihodkov Boxmark ustvari v avtomobilski industriji, a so zaradi popandemske krize v sektorju lani skušali povečati obseg drugih dveh večjih segmentov poslovanja, povezanih z ladijsko in letalsko industrijo.

Kot piše v letnem poročilu, so sklenili več dolgoročnih pogodb z letalskimi družbami, med njimi z Emirates, nadaljujejo pa tudi sodelovanje z ajdovskim Pipistrelom. Okrepili so se na trgu izdelave velikih jaht, še piše v poročilu, širitev tega segmenta pa načrtujejo tudi letos.

“Za leto 2025 načrtujemo z novimi projekti dvigniti prihodke iz leta 2024,” je še dejal Trobiš.

Hidria vlaga v e-mobilnost

Pri idrijskem proizvajalcu avtomobilskih in industrijskih tehnologij Hidria, ki ga je v začetku maja v celoti prevzel največji delničar Gonvarri Industries, so v zadnjem času izvedli večje naložbe v razvoj izdelkov za proizvodnjo električnih in hibridnih vozil. Španski strateški partner je v podjetje vstopil konec leta 2022.

Transformacija proizvodnje med drugim vključuje nov visokotehnološki center e-mobilnosti v Spodnji Idriji, ki je stal več kot 100 milijonov evrov. V njem bodo izdelovali sestavne dele elektromotorjev za hibridna in električna vozila višjega cenovnega razreda. Sodelujejo z več proizvajalci takšnih vozil, med njimi z Mercedesom in BMW.

Podjetje z avtomobilskimi tehnologijami ustvari 60 odstotkov vseh prihodkov, letos pa pričakujejo stabilno poslovanje. “Po zadnjih napovedih bo skupina Hidria letos beležila podobno raven prodaje kot v letu 2023, ko je ta znašala 405 milijonov evrov,” so sporočili iz podjetja. Še leto prej so prihodki od prodaje znašali 333 milijonov evrov.

V Uniorju pričakujejo rast

Prodaja avtomobilov ima “neposreden vpliv” tudi na poslovanje zreškega Uniorja, saj dobavlja celotni avtomobilski industriji v EU, so pojasnili. Družba se primarno ukvarja s proizvodnjo odkovkov, ročnega orodja in strojne opreme. Več kot polovico skupnih prihodkov, ki so v prvem letošnjem četrtletju znašali 79,6 milijona evrov, ustvarijo s proizvodnjo odkovkov.

“Rast prodaje avtomobilov v svetu se je odrazila tudi v povečanju proizvodnje odkovkov, namenjenih
avtomobilski industriji. V prvem četrtletju leta 2024 je bilo v skupini Unior proizvedeno 13.027 ton odkovkov, kar je 1.226 ton oziroma 10,4 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani,” so pri podjetju zapisali v četrtletnem poročilu.

V prvih petih mesecih leta so pri Uniorju beležili rast prodaje v višini dva do tri odstotke na letni ravni. “Ocene naročil za prihodnje leto še nimamo, vendar pričakujemo, da bo okvirno znana po poletnih dopustih,” so sporočili iz podjetja.

Unior letos računa na prihodke v višini 215,9 milijona evrov, kar bi bilo 4,9 odstotka več kot lani. Načrtujejo dobiček v višini 3,4 milijona evrov, 3,2 milijona evrov več kot v 2023. Dobiček je vseeno nižji od povprečja pred pandemijo, saj so se zaradi višjih obrestnih mer in bančnih marž dvignili stroški financiranja, pravijo v podjetju.

Za naložbe so pri Uniorju letos predvideli 15,2 milijona evrov. “Z novimi investicijami bomo povečali proizvodne zmogljivosti na področju preoblikovanja aluminija, obdelave odkovkov, hladnega kovanja in proizvodnje ročnega orodja v segmentu kolesarskega programa. To so področja, kjer imamo primanjkljaj proizvodnih zmogljivosti in kjer bo prodaja izdelkov z višjo dodano vrednostjo glede na tržne možnosti naraščala,” so sporočili.

Več kot 700 slovenskih (pod)dobaviteljev

Po navedbah slovenskega avtomobilskega grozda, ki združuje podjetja iz panoge, pri nas deluje več kot sto dobaviteljev avtomobilski industriji in več kot 600 poddobaviteljev nižjih ravni dobaviteljske verige. Panoga, vključujoč vsa področja mobilnosti, v Sloveniji ustvari 7,5 milijarde evrov letnih prihodkov.

Električna vozila, od hibridov (HEV) do baterijskih električnih vozil (BEV), pomenijo vse večji delež novih avtomobilov v EU. Delež novih avtov z bencinskimi ali dizelskimi motorji je v maju znašal manj kot polovico, baterijskih električnih vozil pa 12,5 odstotka vseh novoregistriranih avtomobilov, kar je malce manj kot pred letom dni.