Kakšna bo nova soseska, ki jo v Ljubljani gradi Ivo Boscarol
Na območju BTC, kjer stojijo silosi Žita in poslovne stavbe, so se začela prva rušitvena dela. Podjetnik Ivo Boscarol na njem načrtuje gradnjo nove soseske s skoraj tisoč stanovanji. Časovnica izgradnje še ni znana.
Ajdovski podjetnik Ivo Boscarol je na novinarski konferenci predstavil nekatere podrobnosti projekta Galaksija ob nakupovalnem središču BTC v Ljubljani. Kot smo že poročali lani, želi Boscarol na tem območju zgraditi sosesko, ki bi upoštevala koncept “petnajstminutnega mesta”. Tam želi postaviti skoraj tisoč stanovanj, študentski dom, tehnološki park, parkirno hišo s polnilnimi postajami, zunanje in notranje rekreacijske in športne površine.
Družba Boscarol je slabih deset hektarjev veliko področje Žita ob nakupovalnem središču BTC odkupila že pred dvema letoma. Kot je danes povedal Boscarol, so vse obstoječe zgradbe na tem območju – vključno s stavbo mlina in silosi – v tem času preučili in se odločali, kako in na kakšen način bi jih lahko vključili v njegov projekt Galaksija.
“Ena od idejnih rešitev revitalizacije tega kompleksa se je že začela. S partnerji smo se dogovorili za dolgoročno sodelovanje. Tako bo restavracija McDonald’s prenovila svojo stavbo in vhod, odprli bomo tudi tako imenovano polnilno gnezdo – to bodo hitre in normalne polnilne postaje, ki bodo kmalu zaživele. Tam bo tudi paketomat Pošte Slovenije,” je dejal ajdovski podjetnik in poudaril, da gre za prve korake v smeri potreb nove soseske.
Po preučitvi možnosti rušitev Žitovih silosov
Kot je dejal Boscarol, so tudi za silose in mlin Žita iskali možnosti za njihovo revitalizacijo. Med možnimi rešitvami je tako navedel hranilnike električne energije ali da bi služili kot objekti za stanovanja ali pa za športne dejavnosti. “Vendar so bili ti objekti grajeni po nekih drugih gradbenih standardih, ki danes niso več ustrezni, predvsem z vidika protipotresne varnosti in toplotne izolacije. Na koncu smo se odločili, da jih bomo porušili in naredili prostor novim vsebinam,” je pojasnil.
Ivo Boscarol je poudaril, da se zavedajo pomembnosti, ki jih imajo silosi in mlin za širše območje, predvsem z zgodovinskega vidika, saj so nekakšen spomenik prejšnjim dejavnostim na tem območju. Ker ti objekti že več let niso v uporabi – dejavnost mlina se je leta 2012 iz Ljubljane preselila v Maribor –, so se odločili za njihovo rušitev. Še pred tem so do podrobnosti dokumentirali silose tako od zunaj kot od znotraj. Kot je dejal, so pripravili tudi 3D-model in posnetke iz zraka.
Po njegovih besedah je bil velik izziv najti izvajalca rušitvenih del. Prejeli so osem ponudb, na koncu so se odločili za družbo Dolinšek, ki sicer ni bila najcenejši ponudnik, vendar so pretehtale njihove izkušnje. Prva dela na tem območju so stekla že v avgustu s pripravo in organizacijo gradbišča, rušenje stavbe nekdanjega mlina pa se je začelo v septembru in bo končano do konca novembra. Sledilo bo rušenje silosov, rušili jih bodo iz smeri severa proti jugu.
Ponovna uporaba materiala podrtih objektov
Kot je pojasnil direktor podjetja Marko Dolinšek, gre za kompleksno nalogo, ki jo želijo opraviti premišljeno, varno ter s spoštovanjem do okolice in interesov lokalne skupnosti. Napovedal je, da bodo rušitvena dela vključevala najnovejše tehnike in metode, ki omogočajo hitro, natančno in varno odstranjevanje objektov s čim manj vpliva na okolje. Rušenje objektov bo potekalo od zgoraj navzdol s pomočjo bagra in vodnega topa, ki bosta zmanjšala onesnaževanje okolice s prahom.
Nastali material ob rušenju bodo v čim večji meri skušali ponovno uporabiti pri gradnji novih objektov na tej lokaciji, del pa ga bodo prepeljali na druge lokacije po državi, kjer bo prav tako uporabljen v gradbenih projektih. “Naš cilj je, da ta prostor pripravimo na nove priložnosti in razvoj, kar bo pozitivno vplivalo na celotno skupnost,” je še dodal Dolinšek.
Spremljanje rušenja v živo prek spleta
Po njegovih navedbah naj bi bilo rušenje silosov končano do avgusta prihodnje leto. Ker gre za zanimiv in velik projekt rušitve, se je družba Boscarol odločila, da v ta namen omogoči ljudem spremljanje rušitvenih del v živo. Družba Xpro je tako izdelala in razvila posebne kovčke s kamerami, ki jih bodo lahko med različnimi fazami rušenja premikali po gradbišču. Kot je povedal Leo Oblak iz Xpro, so jih razvili posebej za ta projekt. V ta namen je zaživela tudi spletna stran, prek katere bodo lahko ljudje spremljali potek rušenja, na njej je tudi dokumentacija in zgodovina omenjenih Žitovih silosov.
Časovnice za sosesko Galaksija še ni
Maša Črtalič, vodja strateških projektov družbe Boscarol, je glede prihodnjih aktivnosti na tem območju dejala, da te trenutno potekajo v dveh smereh. V srednjeročnem načrtu pregledujejo zmogljivost obstoječih objektov v smeri novih vsebin, ki bodo storitveno naravnane, dolgoročni načrt pa obsega oblikovanje celovite zasnove soseske Galaksija.
Trenutno je Galaksija še vedno na ravni konceptov, izdelala pa sta jih podjetje Protim Ržišnik Perc iz Šenčurja in Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ). Kot smo poročali lani, želi Boscarol v tako imenovano petnajstminutno mesto umestiti še medicinski center, veterinarsko ambulanto, delavnico, vrtce, otroška igrišča, parke, restavracije in trgovine.
Kot je poudarila Črtalič, glede dolgoročnega razvoja lokacije v tem trenutku še nimajo izdelane časovnice, saj je v postopku sprememba Občinskega prostorskega načrta, ki jo pogojuje. Temu bo sledila izdelava Občinskega podrobnega prostorskega načrta, zatem pa še pridobivanje gradbenih dovoljenj za posamezne objekte. Med izvedbo projekta bodo narejene še nekatere študije in analize, spremljanje tržnih razmer in trendov, ki bodo podali odgovore na to, kako bo omenjena soseska na koncu dejansko videti.
Ker so po obstoječem prostorskem načrtu za območje opredeljene tri različne rabe, so podali vlogo za spremembo tega načrta, da bi predvideno rabo poenotili, v nadaljevanju bi bilo treba sprejeti še Občinski podrobni prostorski načrt. Predvidevajo, da bi lahko v petih letih prišlo do sprejema teh prostorskih aktov in bi lahko pripravili gradbena dovoljenja. Načrtujejo gradnjo po fazah, med drugim zato, ker nameravajo večino investicije financirati iz lastnih sredstev, je dejala Čertalič.
V družbi BTC Boscarolove načrte podpirajo. Kot je dejal predsednik upravnega odbora BTC Jože Mermal, bo projekt prispeval k izboljšanju kakovosti bivanja na območju. Šmartinska cesta ima po njegovih besedah trenutno v Ljubljani največji razvojni potencial, z ureditvijo nekdanjega območja Žita in že urejenimi dovozi z obvoznice pa bo Ljubljana dobila vzhodna vrata, je dodal.
Boscarol: Odiseja se bo odprla po novem letu
V tem času bo v BTC zaživel drugi projekt Iva Boscarola, gre za prenovljeni objekt nekdanjega Koloseja, ki se bo preimenoval v kompleks Odiseja. Čeprav se je časovnica že nekajkrat premaknila, je Boscarol zagotovil, da bodo Odisejo odprli po novem letu. Ta bo poleg ponudbe kinodvoran omogočala še koncertne in kongresne dejavnosti, doživljajske vsebine in plesne šole. Po besedah Maše Črtalič vidijo “sinergijo objektov Odiseja in objektov na območju Žita”, sobivanju teh dveh lokacij pa se bodo posvečali tudi v prihodnosti.
Kot eno od začasnih možnosti na območju Žita je omenila začasno parkirišče, ki bo pomembno za obratovanje Odiseje, za dolgoročne načrte pa še iščejo “priložnosti in predloge”. Ob tem je poudarila, da dobro sodelujejo tudi z ljubljansko mestno občino in BTC, saj je pomembno, da pri iskanju rešitev z vsemi deležniki sodelujejo složno in integrirano.
“Obstoječe dejavnosti se bodo na lokaciji nadaljevale, saj bo potrebnih več let do uresničitve preobrazbe območja, kjer bodo nedvomno pomembni temeljiti strateški premisleki in partnerske povezave,” je še dodala.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
