Industrijska proizvodnja v Sloveniji upadla največ v EU
Junija se je industrijska proizvodnja v območju z evrom na mesečni ravni zmanjšala za 0,6 odstotka. Padec je bil 0,8-odstoten v EU. Medtem je v Sloveniji proizvodnja upadla kar za 7,3 odstotka, kar je največ med članicami unije.
Evropski statistični urad Eurostat je objavil podatke industrijske proizvodnje v območju evra, EU in po posameznih državah.
Proizvodnja dobrin za vmesno porabo je na mesečni ravni v območju z evrom upadla za en odstotek, proizvodnja investicijskega blaga pa za 1,2 odstotka, podatke evropskih statistikov povzema STA. Zmanjšala se je tudi proizvodnja trajnih izdelkov za široko potrošnjo, in sicer za 1,8 odstotka. Medtem se je proizvodnja energije v evroobmočju povečala za 0,8 odstotka, proizvodnja netrajnega blaga za široko potrošnjo pa za 1,6 odstotka.
Kaj kažejo podatki po posameznih državah
V EU se je proizvodnja blaga za vmesno porabo junija zmanjšala za en odstotek, investicijskega blaga pa za 1,2 odstotka. Proizvodnja trajnih izdelkov za široko potrošnjo se je zmanjšala za 2,1 odstotka. Na drugi strani se je proizvodnja energije okrepila za 0,4 odstotka, proizvodnja netrajnega blaga za široko potrošnjo pa za 0,8 odstotka.
Med članicami, za katere so bili na voljo podatki, so največje mesečne rasti beležile Irska (6,7 odstotka), Luksemburg (3,9 odstotka) in Estonija (3,8 odstotka). Največje padce so statistiki zabeležili v Sloveniji (7,3 odstotka), Romuniji (6,2 odstotka) in na Danskem (4,9 odstotka), poroča STA.
Industrijska proizvodnja je na mesečni ravni upadla tudi maja. Takrat je bila za 7,3 odstotka manjša kot mesec prej, medletno se je skrčila za pet odstotkov. Aprila je industrijska proizvodnja poskočila tako v mesečni kot v medletni primerjavi.
Eno največjih rasti industrijske proizvodnje v Evropi je Slovenija zabeležila že na začetku leta. Januarja so statistiki pri nas na mesečni ravni namerili 10,6-odstotno rast, na letni ravni je bila rast 12,2-odstotna.
Padec proizvodnje tudi na medletni ravni
Medletno se je proizvodnja dobrin za vmesno porabo v območju z evrom zmanjšala za 3,5 odstotka, investicijskega blaga za 6,5 odstotka in trajnih izdelkov za široko potrošnjo za 4,2 odstotka. Proizvodnja energije se je povečala za 0,7 odstotka in proizvodnja netrajnega blaga za široko potrošnjo za 2,8 odstotka.
V EU se je proizvodnja blaga za vmesno porabo zmanjšala za 3,1 odstotka in proizvodnja investicijskega blaga za 6,3 odstotka. Zmanjšala se je tudi proizvodnja trajnih izdelkov za široko potrošnjo, za 4,1 odstotka. Proizvodnja energije je bila medtem višja za 1,2 odstotka in proizvodnja netrajnega blaga za široko potrošnjo za 3,3 odstotka.
Med državami so imele največje padce v medletni primerjavi Romunija (6,9 odstotka), Nemčija (6,6 odstotka) in Bolgarija (6,3 odstotka). Slovenija je imela petodstotni padec. Največje rasti so imele Danska (9,6 odstotka), Irska (8,7 odstotka) in Grčija (6,8 odstotka).
