Future 500: po kakšnih kriterijih bodo izbrali najobetavnejša podjetja v Sloveniji in regiji

Future 500 je pobuda za oblikovanje seznama 500 najobetavnejših evropskih rastočih podjetij (posebej iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope) in mobilizacijo kapitala za financiranje njihove rasti. Podpirala naj bi podjetja v ključnih sektorjih, kot so umetna inteligenca, biotehnologija, zelene tehnologije, kibernetska varnost.

Avtorji projekta, ki ga izvaja Atlantic Council v partnerstvu s poslovno šolo IEDC Bled in ob podpori Blejskega strateškega foruma (BSF), so danes predstavili metodologijo, na podlagi katere bodo v prihodnjih mesecih sestavili seznam stoterice slovenskih podjetij z največjim potencialom za globalno rast Future 100 Slovenia ter indeks 500 podjetij srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope.

Seznama bosta predstavljena na forumu Future 500, ki bo potekal 31. avgusta na Bledu v partnerstvu z BSF.

V izbor tudi s povabilom

Kot je danes povedal avtor pobude Stjepan Orešković, sicer večinski lastnik hrvaške borzne družbe Bosqar invest, bodo 85 odstotkov podjetij določili na podlagi analize podatkov o poslovanju. Osnovni kazalnik bo povprečna letna rast prihodkov (CAGR) v letih 2024 in 2025, ki mora biti vsaj 20-odstotna, gledali pa bodo tudi vrsto drugih finančnih in nefinančnih kazalnikov, kot so višina letnih prihodkov, število zaposlenih, število patentov.

Ker vsa podjetja še niso objavila podatkov za leto 2025, so za zdaj naredili analizo na podatkih za 2023 in 2024 ter dobili nabor 860 slovenskih podjetij, ki ustrezajo osnovnim kriterijem, je dejal Primož Potočnik iz Prve bonitetne agencije, ki je podatkovni in analitični partner pobude. A dodal, da se bo število precej zmanjšalo, ko bodo izbor omejili na uvodoma omenjene strateške sektorje.

Preostalih 15 odstotkov podjetij pa bo predlagal poseben 15-članski odbor, v katerem med drugim sedijo direktorica javne agencije Spirit Tamara Zajec Balažič, šef Ljubljanske borze Marko Bombač, Jure Mikuž, partner v upravljavcu skladov tveganega kapitala South Central Ventures, Jakob Gajšek, direktor Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja (LUI), Nina Dremelj, predsednica Poslovnih angelov Slovenije, ter bodo uvrščena na podlagi povabila (tako imenovani wild card).

Orešković je dejal, da so se za sistem odločili, ker ne želijo spregledati kakšnega podjetja z velikim potencialom, ki pa morda zadnji dve leti ni dosegalo osnovnih ekonomskih kriterijev izbora.

Potencial za velike zgodbe

Seznam bo predstavljal okvir za prepoznavanje evropskih podjetij z največjim potencialom za globalno rast, je na dogodku v Ljubljani dejal Orešković. Poudaril je, da uvrstitev na lestvici ne bo pomembna, saj ne gre za “lepotno tekmovanje”. Pomembno pa bo, kdo bo v tem naboru.

Enako je dejal Peter Wostner z vladnega Urada RS za makroekonomske analize (Umar), soavtor metodologije za pripravo seznama.

Opozoril je na podatke iz pravkar predstavljenega poročila o razvoju, v katerem Umar ugotavlja, da imamo manj visoko produktivnih in hitro rastočih podjetij kot primerljive države. Del razloga je, da “trgu ne damo dihati”, je dejal in dodal, da je med drugim treba pustiti, da “zaposleni prehajajo od manj uspešnih k bolj uspešnim podjetjem”.

Podatki kažejo tudi, da imamo neizkoriščen potencial za rast pri srednje velikih podjetjih. Kot kaže poročilo o razvoju, je Slovenija po deležu podjetij, ki uvajajo nove proizvode za trg, torej takšne z največjim potencialom za dvig dodane vrednosti, med državami EU na sicer visokem petem mestu, a podjetja s temi proizvodi ustvarjajo malo prihodkov (20. mesto).

Po prepričanju Wostnerja je dodana vrednost iniciative Future 500 oblikovanje kritične mase, saj je Slovenija majhna, zato se podjetja morajo povezovati znotraj države in regije. Še večjo vrednost pa vidi v vzpostavitvi mednarodnega ekosistema najbolj prodornih podjetij.

Pri iniciativi Future 500 poleg blejske šole IEDC in Umarja med drugim sodelujejo institucije, kot so javna agencija Spirit Slovenija ter univerze v Oxfordu, Edinburghu in Zagrebu. Avtorji napovedujejo, da bodo vsako leto izdajali Future 500 Index, ki bo spremljal gospodarski in družbeni vpliv podjetij, pri čemer pobudniki pravijo, da to ne bo “le še ena lestvica”, temveč strateški instrument, okrog katerega nameravajo razvijati omenjene ukrepe.

Odpraviti anomalije evropskega okolja

Pobuda sledi ideji, da mora Evropa, če želi ostati konkurenčna v globalnem okolju, zapreti tako imenovano scale-up vrzel in ustvariti pogoje, da bodo najboljša podjetja rasla doma, ne pa iskala priložnosti na drugih celinah.

Direktorica predstavništva Evropske komisije Jerneje Jug Jerše je spomnila na nekaj številk iz poročila nekdanjega šefa Evropske centralne banke Maria Draghija o konkurenčnosti, objavljenega v začetku lanskega leta:

• neizkoriščenost notranjega trga: Draghi je ugotavljal, da večjo škodo kot takrat napovedane in močno kritizirane povišane ameriške carine evrskemu gospodarstvu povzročajo trgovinske in regulatorne ovire med državami članicami EU. Pri tem je navedel ocene Mednarodnega denarnega sklada, ki kažejo, da so ovire znotraj EU ekvivalent 45-odstotnim carinam na blago in 110-odstotnim carinam na storitve, medtem ko je Trump EU napovedal 25-odstotne carine na blago iz EU. Notranje ovire krčijo trg, na katerem delujejo evropska podjetja, in posledica tega je, navaja avtor poročila o prihodnosti evropske konkurenčnosti, da trgovina med državami članicami EU znaša manj kot polovico tiste, ki jo med sabo ustvarijo ameriške zvezne države. Več tukaj.
• finančna vrzel za rastoča podjetja: med letoma 2008 in 2021 je bilo v Evropi ustanovljenih 147 samorogov – zagonskih podjetij, katerih vrednost je presegla milijardo dolarjev. Od teh jih je 40 svoj sedež preselilo v tujino, 32 v ZDA, kaže analiza Evropske komisije.
• ‘neproduktivno’ naloženi prihranki: Evropejci smo v primerjavi z Američani zelo varčni; letno prihranimo 1.400 milijard, Američani 800 milijard evrov. A ta denar praviloma hranimo na bančnih računih, kjer imamo po podatkih komisije skupno okoli 10 tisoč milijard evrov. Gre za netvegano obliko varčevanja, ki pa na drugi strani prinaša tudi zelo nizek donos. Politični vrh v tej gmoti denarja vidi možen vir financiranja investicij, ki jih Evropa nujno potrebuje (za zeleni prehod, obrambo …). Več tukaj. Jug Jerše je omenila še podatek Bruslja, da Evropejci 300 milijard evrov letno vložimo v ZDA. “Ne da denarja ni, samo moramo ga koristno porabiti,” je povzela.

Kot je še dejala direktorica slovenskega predstavništva komisije, pa je ta v dobrem letu sprejela 10 omnibusov za birokratsko razbremenitev podjetij iz različnih panog, v okviru nove proračunske perspektive predlaga 450-milijonski sklad za konkurenčnost. A bo za razliko od dosedanje prakse deljenja denarja iz kohezijskih skladov za ta sredstva treba konkurirati.

“Upamo, da bo tudi pobuda Future 500 pomagala denar usmeriti k pravim podjetjem, da bo karseda koristno porabljen,” je sklenila Jug Jerše.