Dve leti po Boscarolovi donaciji: kako daleč so milijonski projekti v Ajdovščini

Ajdovski podjetnik Ivo Boscarol in njegova hčerka Anastasia Taja Boscarol sta s prodajo deležev v Pipistrelu ameriški korporaciji Textron v začetku leta 2022 po neuradnih podatkih iztržila 218 milijonov evrov. Marca istega leta sta sporočila, da bosta 25 milijonov evrov donirala ajdovski občini.

Šlo je za eno največjih zasebnih donacij pri nas in veliko pridobitev za občino. Kot zanimivost: ta je leta 2021 od donatorjev prejela dobrih 14 tisoč evrov, v 2022 malenkost več kot 21 milijonov evrov, lani spet dobrih 14 tisočakov.

Trije projekti

Donatorska pogodba med družino Boscarol in občino, ki jo vodi Tadej Beočanin, je predvidela več projektov, ki naj bi jih s tem denarjem izvedli.

Prvi in največji je gradnja novega zdravstvenega centra. Na občini so takrat povedali, da bodo v novem objektu ob ajdovskem letališču združili vse zdravstvene enote, od nujne pomoči, lekarne do ambulant, tam bo tudi večnamenski helikopter za gašenje in reševanje. Vrednost naložbe je bila ocenjena na 20 milijonov evrov.

“Ajdovščina se nahaja na izpostavljenem delu Slovenije, kjer je cestna infrastruktura zelo problematična in reševalci po cesti navadno pridejo do ponesrečencev prepozno. Tudi helikopter potrebuje čas za prihod z Brnika. Marsikatero življenje bi oziroma bomo rešili, če bo helikopter na voljo tukaj dan in noč,” je donacijo obrazložil Boscarol.

Drugi del donacije, okoli en milijon evrov, so namenili za ozelenitev in ureditev zelenih površin v občini. Tretji del pa za gradnjo muzeja letalstva in interaktivnega centra znanosti.

Marca 2022 je občina na računu že imela 21 milijonov evrov za prva dva projekta in obljubo nadaljnjih štirih, ko bo občina našla lokacijo za muzej.

Prvi milijon za ozelenitev mesta

Dve leti kasneje je eden od treh projektov, ozelenitev javnih površin, izveden. “Po Ajdovščini so zasajeni drevoredi, res je lepo urejeno,” pove Boscarol.

Medtem je že jasno, da se prve napovedi, da bo zdravstveni center zgrajen do prihodnjega leta, ne bodo uresničile. Na občini med drugim čakajo še na vladno soglasje za brezplačni prenos zemljišč iz državne v občinsko last. Vlogo so oddali marca, neuradno pa računajo, da bodo soglasje dobili do konca leta. Na ministrstvu za kohezijo, ki ga vodi Aleksander Jevšek, so nam potrdili prejem vloge, iz odgovora pa izhaja, da še niso izpolnjeni vsi pogoji. “Če/ko bodo izpolnjeni, bomo vladi predlagali odločitev o prenosu premoženja,” so nam povedali v ministrovem kabinetu.

Boscarol ne vidi kakšnih večjih ovir za projekt, saj so – kot našteje – projektna dokumentacija in zemljišča urejeni, v prihodnjih mesecih pričakuje objavo razpisa za izbiro izvajalca gradnje. “Za slovenske razmere vse teče kar hitro. Tu gre vendarle za velike spremembe prostorskih aktov,” pravi.

Tudi na občini pravijo, da projekt teče v skladu s terminskim planom, vrednost pa zdaj ocenjujejo na od 20 do 25 milijonov evrov. Razliko med končno vrednostjo in donacijo bo morala primakniti občina. Pričakujejo, da bo center končan leta 2028, lociran pa bo poleg novega gasilskega centra, ki ga že gradijo in naj bi bil končan prihodnje leto.

Čakajo na državo

Del zdravstvenega centra bosta tudi helikopter za reševanje in spremljajoča infrastruktura, kjer pa je očitno še nekaj nejasnosti.

A do odločitve do danes ni prišlo. Nedavno je vlada Roberta Goloba spremenila sistem helikopterske nujne medicinske pomoči in ga vrnila v upravljanje policiji. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v začetku junija letos dejal, da bo policija sistem izvajala iz baz v Mariboru in na Brniku, tretje lokacije ni omenjal.

Že pred dvema letoma, ko je Boscarol napovedal donacijo, se je pojavilo vprašanje, ali bo Ajdovščina postala tretja baza helikopterske nujne medicinske pomoči v državi. Kot nam je pojasnil nekdanji minister za obrambo Matej Tonin, so takrat skupaj z ministrstvom za zdravje naredili študijo, kakšen bi moral biti sistem nujne medicinske pomoči, da bi državljanom omogočal enakomerno dostopnost nujne medicinske pomoči. Pokazalo se je, da bi poleg obstoječih baz na mariborskem letališču in na Brniku potrebovali še tretjo lokacijo na Primorskem, od koder bi pokrivali jugozahodni del države. “Ena možnost za tretjo bazo je bila ob vojašnici v Postojni, kjer je že primerna logistična infrastruktura. Zaradi donacije Iva Boscarola pa se je kot alternativa pokazala Ajdovščina. S tem bi država privarčevala,” nam je povedal Tonin.

V Ajdovščini pa očitno računajo, da jih bo vlada na koncu izbrala. Na občini namreč pravijo, da bo v Ajdovščini “helikopterska baza nujne medicinske pomoči kot del državne službe nujne medicinske pomoči”. Postavitev infrastrukture bo po njihovi oceni stala šest milijonov evrov, helikopter pa med 10 in 20 milijoni evrov.

Na vprašanje, ali še vedno velja, da bo z Boscarolovo donacijo kupljen tudi helikopter, so nam na občini dejali, da še nimajo dokončnega odgovora, saj “je vse odvisno od tega, kako bo država zastavila službo za delovanje nujne helikopterske nujne pomoči”.

Letalski muzej in znanstveni center

Tretji del donacije predvideva postavitev letalskega muzeja v okviru znanstvenega vozlišča, ki ga na občini poimenujejo Park znanja.

Lansko leto je ajdovska občina postala lastnica 160 tisoč kvadratnih metrov velikega območja severno od letališča, na cesti proti Lokavcu. Tu bodo postavili muzej letalstva, za katerega bo Boscarol prispeval štiri milijone evrov, in znanstveni center. Po Boscarolovih besedah je že podpisano pismo o nameri med občino, ki bo vložila v muzej, Pipistrelom, ki bo sem preselil svoj razvojni oddelek, in Univerzo v Novi Gorici.

“S tem bomo dobili zmogljivosti za nove raziskovalno-razvojne dejavnosti v občini, vključno z vzpostavitvijo muzeja in znanstvenega centra ter razvoj Pipistrela in drugih športnih dejavnosti,” pravijo na občini, kjer v prihodnjem letu pričakujejo spremembo podrobnega prostorskega načrta. Ta bo pomenila zeleno luč za nakazilo zadnjega dela Boscarolove donacije in tudi pridobitev gradbenega dovoljenja.

Po Boscarolovih besedah pa se pogovarjajo še o možnosti gradnje študentskega doma, srednje šole, inkubatorja, kar bi lokacijo spremenilo v pravo tehnološko središče.

Milijoni ne ležijo na računu

Kot uvodoma omenjeno, sta Ivo in Anastasia Taja Boscarol 21 milijonov občini nakazala že v začetku leta 2022. A denar ne čaka na računu. Občina se je namreč z donatorjema dogovorila, da ga lahko do začetka izvedbe projektov porabi tudi za druge namene. Že takoj so del namenili za poplačilo dolga in financiranje drugih investicij.

Boscarol tu opozori na okorna pravila financiranja v javnem sektorju. “Ena od težav je, da proračunski porabniki ne morejo plačevati s predplačili. Menim, da je to velika pomanjkljivost, z odpravo katere bi lahko zmanjšali končno ceno marsikatere naložbe. Občina pa se mora tako znajti in denar plemenititi na drugačen način,” je prepričan.