“Brezalkoholni Uni je bil lansiran že leta 1987. To se mi zdi vizionarsko.”

Po tem, ko je Pivovarno Laško, ki je bila tudi lastnica Pivovarne Union, leta 2015 prevzel Heineken, o največjem pijačarskem podjetju, v nasprotju s prejšnjimi leti, ko je bilo velika hrupa ob združevanju, skorajda ni slišati. Razen občasno, denimo pred poldrugim letom, ko so Nizozemci ljubljansko proizvodnjo preselili v Laško. Takrat je bilo tu in tam slišati vprašanja, ali se utegne proizvodnja krčiti, ali bo union še enak, kaj bo z ljubljansko lokacijo.

Podjetje glede na prodajne prihodke posluje stabilno, leta 2023 je ustvarilo 176,3 milijona evrov prihodkov in trenutno zaposluje okoli 400 ljudi. Rezultatov za lani še ni. Pred dvema letoma so prevzeli distributerja pijač Davidov hram, s čimer so se razširili na področje neposredne distribucije v hotelih, restavracijah in cateringu (HoReCa).

Danes Pivovarna Laško Union proizvodnjo povečuje, v pisarni na Pivovarniški ulici v Ljubljani zagotavlja Poljakinja Marta Bulhak, pri tem pa ne pove konkretnih številk. Na čelo družbe je prišla pred natanko enim letom. Pred tem je vodila Heineken Hrvaška.

Na položaju glavne direktorice Pivovarne Laško Union ste eno leto, potem ko se je vaš predhodnik Zooullis Mina upokojil. Pred tem ste bili na čelu Heineken Hrvaška. Kaj je največja razlika v vodenju podjetja v Sloveniji in na Hrvaškem?

Čeprav sta bili Slovenija in Hrvaška nekoč del iste države, imata vsaka svojo zgodbo, kulturo, jezik, navade potrošnikov.

Pivovarna Laško Union je vodilni proizvajalec piva v Sloveniji, letos praznujemo 200 let pivovarstva v Laškem. Podjetij s tako dolgo tradicijo ni veliko – ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi.

Pivovarski trg v Sloveniji se je preprosto razvijal drugače kot na Hrvaškem. Laško in Union nista zgolj blagovni znamki – sta del slovenske identitete. Njuni zgodbi sta globoko povezani z lokalnim okoljem.

V Sloveniji je v zadnjem času močna razprava o primerjavi s hrvaškim okoljem. Več multinacionalk je regionalni sedež iz Slovenije preselilo na Hrvaško, denimo več IT družb, trgovcev. Kako bi ocenili poslovno okolje v Sloveniji?

Na našo panogo močno vplivajo sezonskost, vreme in z njimi povezano nihanje povpraševanja. Ko pride še do nenadnih sprememb zakonodaje, postane prilagajanje težko, kar lahko hitro ogrozi konkurenčnost podjetja. Naša odgovornost je, da z vsemi ključnimi deležniki ohranimo odprt in stalen dialog, da pojasnjujemo širši kontekst in možne posledice sprejetih odločitev. Pogosto prav ta širša slika ostane spregledana.

Pivovarna Laško Union ostaja trdno zavezana slovenskemu trgu, kamor je Heineken vstopil pred desetletjem. V pivovarno v Laškem – danes eno najsodobneje opremljenih pivovarn v regiji – vlagamo pomembna sredstva.

Ko imamo stabilno in spodbudno poslovno okolje, v katerem zaposlujemo lokalne ljudi, lahko državi tudi več vračamo ter izdelke proizvajamo za druge trge. Če pa se pogoji nenadoma spremenijo, podjetje hitro postane manj konkurenčno v primerjavi z drugimi lokacijami.

Trošarine so v Sloveniji ene najvišjih v Evropi. Zato je bolj smiselna razprava v smeri, kakšno težavo poskušamo rešiti z njimi.

Marta Bulhak, Pivovarna Laško Union

“Nikoli ni dober trenutek za višanje trošarin”

Dejali ste, da ste v stiku z različnimi zainteresiranimi stranmi. Dejavni ste bili tudi pred zadnjimi davčnimi spremembami v lanskem letu, ko se je govorilo o dvigu trošarin na alkohol in alkoholne pijače. Vlada je takrat predlog umaknila, a ga ta teden nato sprejela.

Smo v stalnem dialogu prek združenja pivovarn. Kjerkoli imamo priložnost, razložimo, kaj počnemo v Sloveniji, kakšno vlogo imamo v državi in tudi v družbi ter kako so stvari povezane.

Trošarine so v Sloveniji ene najvišjih v Evropi. Zato se mi zdi pomembno vprašati, kaj pravzaprav njihov dvig naslavlja. Če je cilj spodbujati zmernejšo porabo alkohola, potem nadaljujmo dialog in skupaj poiščimo rešitve. Po številnih izkušnjah iz tujine se je namreč že večkrat pokazalo, da zgolj zviševanje davkov ne prinese želenih učinkov.

Z vidika poslovanja lahko rečem, da nikoli ni pravi trenutek za višje trošarine – vplivajo namreč tako na potrošnike kot na proizvajalce in celotno dobavno verigo.

“Ameriškim carinam nismo izpostavljeni”

V zadnjih mesecih je mednarodna poslovna javnost v pričakovanju carin, ki jih napoveduje in uvaja ameriški predsednik Donald Trump, in se dotikajo tudi pivovarske industrije. V začetku aprila je najavil 25-odstotno carino na celoten uvoz piva v pločevinkah in prazne aluminijaste pločevinke. Kako bo to vplivalo na poslovanje Heinekena in Pivovarne Laško Union? Koliko neposredno proda Pivovarna Laško Union v ZDA in koliko prek matične družbe?

V Pivovarni Laško Union smo osredotočeni na slovenski trg in na regijske trge okoli nas. Na ameriški trg ne izvažamo.

Kje nabavljate aluminijaste pločevinke? Ali jih uvažate?

Smo del oskrbovalne verige skupine Heineken in v tem smislu sodelujemo z različnimi dobavitelji.

V pivu slovenski hmelj, domač ječmen ni ustrezen

Koliko je slovenska lokacija konkurenčna v okviru skupine Heineken?

Včasih ob uvedbi nove blagovne znamke, preden dosežemo zadostne količine za lokalno proizvodnjo, izdelek začasno uvažamo iz drugih lokacij znotraj skupine. Sicer pa si prizadevamo, da surovine čim bolj pridobivamo lokalno in tudi izdelke proizvajamo v Sloveniji.

V naši pivovarni proizvajamo pijače pod blagovnimi znamkami heineken, laško in union, pa tudi vse radlerje in malte.

Ali ves hmelj kupujete v Sloveniji?

Slovenija je ena vodilnih pridelovalk hmelja na svetu. Za naši lokalni blagovni znamki uporabljamo slovenski hmelj – med drugim sorte aurora in celeia –, letno pa ga odkupimo približno 42 ton. Za pivo heineken sicer uporabljamo nekoliko drugačne sorte hmelja.

Pogosto ljudje menijo, da je hmelj znatna sestavina piva, a v resnici gre za začimbo, ki je v pivu le v manjšem deležu. Prevelika količina hmelja povzroči grenak okus, na končni profil piva pa vpliva tudi to, kdaj v postopku varjenja se hmelj doda.

Nabavljate v Sloveniji tudi druge surovine?

Pivo poleg vode in hmelja vsebuje še dve ključni sestavini, ječmen in kvas. Ječmen večinoma odkupujemo z različnih evropskih trgov. Med drugim mora vsebovati natančno določen delež beljakovin, kar je ključno za kakovost slada in posledično tudi končnega izdelka.

Ste ob selitvi proizvodnje v Laško spreminjali recept za union?

Ne, nikoli. Receptura piva union je ostala povsem enaka.

Kaj pa druga voda, ali kaj vpliva na okus?

Voda je seveda največja in ena najpomembnejših sestavin piva, vendar jo pred uporabo tehnološko obdelamo, da doseže zahtevane standarde kakovosti.

Posebnost piva union je kvas, saj uporabljamo iste seve že od leta 1864. V podjetju že 161 let skrbimo za njihovo razmnoževanje in ohranjanje. Ob selitvi proizvodnje smo posebno pozornost namenili prav temu, da ostanejo ti izolirani sevi kvasovk nedotaknjeni, saj so ključni za značilen okus piva union.

Posebnost piva union je kvas, saj uporabljamo iste seve že od leta 1864. Ob selitvi proizvodnje smo posebno pozornost namenili prav temu.

Marta Bulhak, Pivovarna Laško Union

Rast poganjala brezalkoholna piva

Kako ste poslovali lani?

Letnega poročila za lansko leto še nismo objavili, zato številk ne morem razkriti. Je bilo pa leto 2024 za nas dobro poslovno leto. Glavni dejavnik rasti je bil portfelj brezalkoholnih izdelkov, hkrati pa smo zaznali rast v segmentu premium izdelkov, medtem ko je bila prodaja v osnovnem portfelju stabilne.

Ali ste tudi kaj zaposlovali?

V Laškem smo zaradi rasti obsega proizvodnje zaposlili nekaj dodatnih ljudi. Naše poslovanje je sicer precej sezonsko; prodaja je v poletnih mesecih višja kot pozimi, zato so proizvodni procesi v tem času bolj intenzivni. Trenutno imamo okoli 400 zaposlenih.

In vaš načrt je v prihodnjih letih povečati proizvodnjo.

Da. Zato na eni strani skrbimo, da smo konkurenčni, na drugi pa tudi za to, da ostanemo prva izbira potrošnika.

Načrtujete nove izdelke?

O tem trenutno še ne morem govoriti, saj želimo ob lansiranju novih izdelkov ustvariti pravo navdušenje.

Lani smo predstavili izotonik z okusom pomaranče, ki je bil zelo dobro sprejet, in nadaljujemo z razvojem celotnega segmenta brezalkoholnih pijač, saj je tu priložnost za rast.

Smo tudi med vodilnimi v skupini na področju premium pijač, kjer prav tako beležimo pozitivne rezultate. Letos smo potrošnikom predstavili union IPA, ki se je lani dobro prodajal na izbranih lokacijah v HoReCa segmentu.

Proti koncu leta bomo na lokaciji v središču Ljubljane odprli Mestno pivovarno Union.

Marta Bulhak, Pivovarna Laško Union

Koliko zelenega in koliko rdečega?

Ali se proizvodnja piva v Sloveniji povečuje ali zmanjšuje, po količini in vrednosti?

Pivovarski trg v Sloveniji je razmeroma stabilen, a znotraj njega opažamo različne trende. Kot že omenjeno, močno raste segment brezalkoholnih in nizkoalkoholnih pijač. V Sloveniji v zadnjih letih razvijamo kulturo zmernosti ter ponujamo izdelke z nizko vsebnostjo alkohola ali brez njega. Šli pa smo še korak dlje, saj potrošniki iščejo osvežilne pijače, ki prinašajo užitek brez vsebnosti alkohola.

Če pogledamo uspeh izotoničnih pijač, različnih radlerjev, malta ali piva 0.0, se lahko primerjamo z najboljšimi v Evropi. Verjamem, da je to povezano tudi z dejstvom, da ste Slovenci izjemno športno rekreativno aktivni, preživljate čas na prostem in zato tudi raje posegate po pijačah, ki osvežijo. Dobro pivo je cenjeno, a tudi pijače brez alkohola imajo pomembno mesto.

Slovenci morda po številu prebivalcev niste med najštevilčnejšimi, a ko gre za športne dosežke, ste med največjimi na svetu. Zato ni presenetljivo, da je šport naša naravna vez v tem prostoru. Smo eden največjih podpornikov športa v Sloveniji.

Se vaša proizvodnja povečuje ali zmanjšuje, če denimo primerjate današnje količine s tistimi pred petimi ali šestimi leti?

V zadnjih letih smo v Pivovarni Laško Union precej investirali v proizvodne zmogljivosti v Laškem, kar nam dodatno omogoča povečevanje zmogljivosti. Poleg slovenskega trga oskrbujemo tudi nekatere sosednje trge in tiste v regiji.

Za katere trge zdaj proizvajate?

To se iz leta v leto spreminja in je odvisno od potreb posameznih trgov.

Kakšno je ravnovesje med vašima paradnima pivskima znamkama? Prodate več zelenega ali rdečega?

Če pogledamo barvno porazdelitev, bi lahko rekli, da je razmerje med rdečo in zeleno kar lepo uravnoteženo. Po regijah so ponekod morda nekoliko bolj izražene preference po enem ali drugem.

Brez alkohola

Pravite, da največjo rast dosegate v segmentu brezalkoholnih pijač. Kolikšen je njihov delež v celotni prodaji?

Ja. Zlasti pri mlajši generaciji Z (gre za mlade, rojene med letoma 1995 in 2010, op. a.) opažamo večjo zadržanost do alkohola in izrazito večje povpraševanje po brezalkoholnih pijačah.

Ta trend je viden globalno, a tudi v Sloveniji. Pri nas ta delež že dosega skoraj 20 odstotkov, kar kaže na jasno spremembo življenjskega sloga in pričakovanj potrošnikov.

Je ta delež veliko večji kot pred desetimi leti?

Mislim, da je ta segment takrat predstavljal le odstotek ali dva prodaje. A v zadnjih desetih letih smo močno povečali število izdelkov v tem segmentu.

Ni pa pomembna le rast posameznih blagovnih znamk z brezalkoholno ponudbo – gre za rast celotnega segmenta. Razvoj brezalkoholnih piv po svetu je izjemen. Danes skoraj vsi proizvajalci iščejo inovacije in nove načine, kako ustvariti izdelke z nizko ali ničelno vsebnostjo alkohola.

Tudi mi vlagamo v opremo za proizvodnjo 0.0 piva za vse tri naše blagovne znamke. Postopek ni enostaven – najprej zvarimo pivo nato pa s uporabo posebne tehnologije (t. i. dealkoholizatorja) alkohol odstranimo.

Slovenija je po mojem mnenju v tem pogledu eden najbolj naprednih trgov v Evropi. Morda tega ne veste, ampak Pivovarna Union je prvo brezalkoholno pivo, znamko Uni, predstavila že leta 1987. To je bilo vizionarsko. Znamka živi še danes.

Izvajamo naložbe v opremo za proizvodnjo piva 0,0. Ta ni tako enostavna. Iz pravega piva s kompleksno napravo izločimo alkohol.

Marta Bulhak, Pivovarna Laško Union

Zakaj je laško cenejše v Italiji kot pri nas?

Od zadnjega vala inflacije, ki se je začel leta 2021, se v medijih pogosto pojavljajo primerjave cen hrane in pijače s sosednjimi državami. In te primerjave pogosto vključujejo na primer pivo laško ali union, ki naj bi bilo v Italiji cenejše kot pri nas, kljub temu da bi morali biti stroški logistike za Slovenijo nižji. Kako bi razložili, zakaj je tako?

Cena piva za potrošnika je odvisna od številnih dejavnikov. Proizvajalec ne določa končne maloprodajne cene – to oblikujejo trgovci glede na razmere na trgu.

Pomemben del cene so tudi dajatve. Ena takih je na primer trošarina na pivo, ki je v Sloveniji skoraj še enkrat višja kot v Italiji. To pa neposredno vpliva na končno ceno za potrošnika.

30-milijonski naložbeni cikel h koncu

V letnem poročilu za leto 2023 sem zasledila, da letos končujete naložbeni cikel v višini 30 milijonov evrov. Katere naložbe ste izvedli?

Med drugim uvajamo okolju prijaznejšo embalažo za šestorčke – karton, ki bo nadomestil plastično ovojno folijo. Testiramo prvo tovrstno napravo v Heinekenovi evropski mreži, kar je pomembna novost v trajnostnih prizadevanjih.

Je papir iz recikliranega materiala?

Ne še. Verjamem pa, da bo razvoj šel tudi v tej smeri.

Namesto proizvodnje v središču Ljubljane skladišče

Konec leta 2023 ste preselili proizvodnjo iz Ljubljane v Laško. Kaj nameravate storiti z lokacijo v Ljubljani?

Ne moremo napovedati, kakšna bo lokacija v prihodnosti, saj to ni odvisno zgolj od nas. Tu pa želimo ohraniti sedež Pivovarne Laško Union, tu ostaja naša kultna pivnica, Union experience z muzejem ter nova Mestna pivovarna Union, ki jo bomo odprli že v letošnjem letu. Skupaj bo to lepo povezano v center pivovarske odličnosti.

So pa bili že nekateri načrti glede gradnje stanovanj, izvedli ste arhitekturni natečaj …

Verjetno mislite na delo več kot 100 študentov in mentorjev Fakultete za arhitekturo ter Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki so na pobudo Pivovarne Laško Union raziskovali potencial lokacije Union.

Gre za edinstveno lokacijo v Ljubljani, zato si želimo, da bodo bodoči razvojni načrti ustrezno odražali njen pomen.

A tako velikega prostora verjetno vendarle ne potrebujete več.

Res je, a trenutno je lokacija z naše strani še vedno v celoti uporabljena za logistiko in skladiščenje.