Upravlja več denarja kot kdorkoli drug na svetu, zdaj pomaga Trumpu v Panami

Soustanovitelj, glavni izvršni direktor in predsednik BlackRocka Larry Fink je v treh desetletjih zgradil največjega upravitelja premoženja na svetu, ki je v tem času ameriškim vladam med drugim pomagal prebroditi finančno krizo in pandemijo covida-19, z nakupom dveh pristanišč v Panami pa administraciji predsednika Donalda Trumpa pomaga doseči prevlado v geopolitičnem merjenju moči s Kitajsko.

Kam vlaga

BlackRock, ki upravlja s približno 11.600 milijardami premoženja, kar je 40 odstotkov lanskega ameriškega bruto domačega proizvoda (BDP), se je v prvih letih obstoja specializiral za upravljanje premoženja s strategijo omejevanja tveganja in za posle s finančnimi sredstvi, ki temeljijo na hipotekah – to znanje je prišlo prav, ko so bile malverzacije s takšnimi sredstvi leta 2008 razlog za zlom ameriškega nepremičninskega trga in globalno finančno krizo.

Danes je BlackRock širši javnosti znan kot ponudnik vse bolj priljubljenih skladov, ki kotirajo na borzi (exchange-traded funds – ETF), pod znamko iShares, medtem ko javnost razdvaja s svojim spodbujanjem trajnostnega in etičnega investiranja (ESG) ter istočasnimi naložbami v fosilna goriva in obrambo. V zadnjih letih se usmerjajo tudi v naložbe v infrastrukturo, vključno z napovedanim nakupom 43 pristanišč hongkonškega konglomerata CK Hutchinson, ki mu nasprotuje Kitajska, veseli pa se ga Trump.

Skoraj štiri desetletja na sceni

Fink, ki ga je Time letos uvrstil na svoj seznam najvplivnejših, je investicijsko družbo skupaj s sedmimi poslovnimi partnerji ustanovil leta 1988 s finančno podporo alternativnega investicijskega sklada Blackstone Group, ki upravlja največji sklad zasebnega kapitala na svetu. Leta 1994 je Blackstone za 240 milijonov dolarjev prodal svojo enoto za hipotekarne posle bančnemu holdingu PNC, ki se je preimenovala v BlackRock Financial Management. Leta 1999 je BlackRock vstopil na newyorško borzo s 165 milijardami dolarjev premoženja v upravljanju.

Ideja iz stomilijonske izgube

Danes 72-letni Fink, ki ima po oceni Forbesa 1,2 milijarde dolarjev lastnega premoženja in sedi v odboru Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), je po študiju politologije in ekonomije na univerzi UCLA v domači Kaliforniji dobil službo pri investicijski banki First Boston, kjer je bil eden prvih trgovalcev s sredstvi, ki temeljijo na hipotekah (mortgage-backed securities, angl.). Gre za obveznicam podobne inštrumente, ki nudijo fiksne donose vlagateljem na podlagi grozda hipotekarnih kreditov.

Finku je pri Boston First dobro šlo do leta 1986, ko je zaradi napačne napovedi obrestnih mer njegov oddelek izgubil okrog 100 milijonov dolarjev. To je finančniku dalo idejo za ustanovitev podjetja, ki bi se osredotočalo na omejevanje tveganja, k projektu pa je privabil tri sodelavce iz Boston First in še štiri partnerje. V projekt je verjel tudi Peter Peterson iz Blackstona, ki je ekipi zagotovil pet milijonov dolarjev posojila v zameno za polovični delež v BlackRocku, ki se je nato postopno zmanjševal.

Večina sredstev v upravljanju BlackRocka danes prihaja od institucionalnih vlagateljev, kot so pokojninski skladi, ki so praviloma naklonjeni čim manjšim tveganjem. Kot pravi Fink, je kot vodja BlackRocka odgovoren “za upravljanje več denarja učiteljev in gasilcev kot kdorkoli drug na svetu. To je ogromna odgovornost.”

Finančna kriza in covid-19

Ko so v letih 2008 in 2009 prav hipotekarni investicijski inštrumenti povzročili zlom nepremičninskega trga v ZDA, saj so bile mnoge hipoteke v inštrumentih slabo zavarovane, kljub visokim bonitetnim ocenam, se je administracija takratnega predsednika Baracka Obame obrnila k BlackRocku. Finančno ministrstvo ga je najelo, da je analiziral in ovrednotil prizadete portfelje finančnih družb Bear Stearns, Morgan Stanley, American International Group (AIG), Freddie Mac in drugih.

Fink ni ravno prepoznaven obraz za širšo javnost, a v tem času je odnos BlackRocka z Obamovo administracijo dvigal obrvi in sprožal vprašanja o konfliktu interesov, saj je podjetje posle pridobilo mimo javnih razpisov, poleg tega se je več uradnikov administracije pozneje zaposlilo pri družbi. Fink je sicer dolgoletni podpornik demokratske stranke in je skušal leta 2016 postati finančni minister predsedniške kandidatke Hillary Clinton, ki je volitve tisto leto izgubila proti Trumpu.

Leta 2020 je BlackRock najela tudi ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed). Po takratnem poročanju Financial Timesa je BlackRock svetoval Fedu pri nakupnem programu (državnih obveznic in drugih sredstev), s katerim je banka skušala spodbuditi gospodarsko rast po pandemskem šoku. Pri tem so se pojavljale skrbi, da bi BlackRock priporočil Fedu nakup lastnih finančnih inštrumentov – tisto leto je njihov ETF za korporativne obveznice res prejel občutno več prilivov kot podobna sklada tekmecev Vanguard in State Street. BlackRock se je zavezal, da bodo v okviru sodelovanja prejeli le provizije za upravljanje portfelja obveznic, ostale dobičke naj bi vrnili Fedu.

Vodilni ponudnik ETF skladov

Leta 2009 je BlackRock od britanske banke Barclays, ki je zaradi finančne krize potrebovala kapital, za 13,5 milijarde dolarjev kupil enoto Barclays Global Investors (BGI), vključno z znamko indeksnih in ETF skladov iShares. iShares je danes največji izdajatelj ETF skladov na svetu z več kot 1.400 skladi in v ZDA obvladuje vodilni, več kot 30-odstotni tržni delež.

Od BlackRockovih 11.600 milijard premoženja v upravljanju ob koncu lanskega leta jih je bilo 4.200 milijard oziroma 37 odstotkov v skladih iShares. Samo lani so ti skladi, ki vključujejo tudi največji ETF sklad za bitcoin na svetu, beležili 390 milijard dolarjev neto prilivov.

Fink in BlackRock sta predvsem od leta 2017 dalje postala tudi evangelista strategije vlaganja v projekte, ki zasledujejo okoljske, družbene in upravljalske standarde (ESG – environmental, social, governance, angl.), kar se je izkazalo za kontroverzno potezo na obeh straneh političnega spektra.

V okviru te usmeritve se je BlackRock povezoval z aktivističnimi vlagatelji pri glasovanjih o trajnostnih politikah v podjetjih, kjer ima BlackRock delež, in lobiral pri državnih organih za uvedbo strožjih zahtev o poročanju skladnosti z ESG standardi. Izdali so tudi vrsto ETF skladov, ki se osredotočajo na trajnostne naložbe.

“Odgovoren sem za upravljanje več denarja učiteljev in gasilcev kot kdorkoli drug na svetu. To je ogromna odgovornost.”

Larry Fink

Odmik od ESG

V zadnjih dveh do treh letih pa je opazen odmik BlackRocka od etičnih vlagateljskih iniciativ, kar se kaže tudi v javnih izjavah Finka. V zadnjih dveh letnih nagovorih delničarjem je vse manj omenjal ESG, kar Forbes pripisuje ostremu nasprotovanju konceptu s strani ameriških konservativcev, ki so se obregnili predvsem ob strategije za večjo družbeno vključenost manjšin (DEI – diversity, equity, inclusion, angl.).

Že leta 2023 je Fink dejal, da opušča besedo ESG, ki je po njegovem postala politično orožje. Lani je v nagovoru delničarjem zato govoril le o “kapitalizmu za deležnike” (stakeholder capitalism, angl.) namesto o “kapitalizmu za delničarje”, letos pa je izpustil podporo etičnemu vlaganju v celoti in govoril le o “energetskem pragmatizmu”, kjer je zagovarjal potrebo po vlaganju tudi v neobnovljive vire energije.

Po drugi strani je BlackRockova podpora strategijam ESG razjezila tudi okoljske aktiviste, ki so v preteklih letih organizirali proteste proti podjetju v New Yorku, Londonu, Parizu in drugod. Aktivisti namreč opozarjajo, da BlackRock premoženje svojih strank vlaga tudi v velike onesnaževalce, od termoelektrarn do velikih naftnih podjetij in orožarskih družb. BlackRock je leta 2020 sicer napovedal, da bo trajnost igrala ključno vlogo pri vlagateljskih odločitvah podjetja in napovedal 500 milijonov dolarjev težko divesticijo iz premoga.

Nakup panamskih pristanišč

Kljub dolgoletni podpori demokratom ima Fink dobre odnose tudi z republikanskim predsednikom Trumpom. Predsedniku so nedavno priskočili na pomoč, ko se je javno pridušal čez domnevno kitajsko lastništvo Panamskega prekopa, prek katerega potuje 40 odstotkov ameriškega kontejnerskega prometa. BlackRock se je nedolgo zatem dogovoril za nakup 43 pristanišč hongkonškega konglomerata CK Hutchinson, ki ga vodi milijarder Li Ka Šing in ki vključuje tudi dve pristanišči na obeh straneh Panamskega prekopa.

Pri tem je BlackRock oblikoval konzorcij z investicijskim skladom Global Inftrastructure Partners (GIP), ki vlaga v infrastrukturo in ki ga je BlackRock kupil oktobra lani za 12,5 milijarde dolarjev. Konzorcij bi za posel odštel 23 milijard dolarjev.

“Odločitev je bila zgolj ekonomska in verjamemo, da bo to odlična dolgoročna naložba,” je v aprilskem intervjuju za CNN dejal Fink. “Moj pogovor s predsednikom je bil pozitiven, optimističen … ampak če bi bilo štiri mesece prej, bi klical prejšnjo administracijo.”

Presenetljiva poteza pa ni bila všeč kitajskim oblastem, ki so proti poslu konec marca sprožile protimonopolno preiskavo, kar je vsaj začasno ustavilo prodajo, predvideno za 2. april. Po poročanju Wall Street Journala je bil kitajski predsednik Ši Džinping jezen, ker o prodaji ni bil obveščen vnaprej, ni pa povsem jasno, če ima Kitajska pristojnost, da ustavi posel.

Prijateljstvo s Kitajsko

Toda BlackRock in Fink s potezo tvegata prijateljske odnose, ki sta jih v zadnjih letih stkala s Kitajsko. Aprila 2017 je BlackRock prvič podprl vključitev delnic iz celinske Kitajske v globalni indeks MSCI. Nato je leta 2021 postal prvo tuje podjetje, ki je pridobilo dovoljenje za poslovanje v kitajski industriji vzajemnih skladov, in avgusta tisto leto ustanovil svoj prvi vzajemni sklad na Kitajskem z več kot milijardo dolarjev zbranega kapitala od kitajskih vlagateljev.

Povezovanje s Kitajsko je poželo neodobravanje v ZDA. Vlagatelj George Soros, znan po podpori progresivnim in liberalnim družbenim ciljem, je iniciativo v kolumni za Wall Street Journal opisal kot “tragično napako” ter “škodljivo za nacionalne interese ZDA in drugih demokracij”.

Konservativne aktivistične skupine so v odziv na BlackRockov podnebni aktivizem v tistem času sprožile kampanjo glede njegovih aktivnosti na Kitajskem, kongresni odbor za vprašanja glede kitajske komunistične partije pa je preiskoval obtožbe, da je BlackRock vlagal tudi v podjetja, ki jih je ameriška vlada dala na črni seznam zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic manjšine Ujgurov v provinci Sinkiang. Odbor je ugotovil, da je BlackRock leta 2023 namenil 1,9 milijarde dolarjev takšnim podjetjem.

Recesija in smele stave

V zadnjih mesecih je Fink večkrat izrazil skrbi glede vpliva Trumpovih carin na ameriško gospodarstvo. Aprila je za CNBC dejal, da “smo že blizu, če ne v recesiji”, a dodal, da gre po njegovem mnenju za začasno upočasnitev, dokler ne bo na trgu več jasnosti. Obenem se vlagatelju ne zdi, da gre za finančno krizo, saj bodo “megatrendi”, kot je umetna inteligenca, še naprej spodbujali rast.

Prekaljeni maček s približno 50-letnim stažem na Wall Streetu je znan tudi po naložbah, ki se na prvi pogled zdijo neskladne z obstoječimi tržnimi razmerami. Po pisanju revije Fortune je ena zadnjih takšnih stav na Združeno kraljestvo, ki se spopada s šibko gospodarsko rastjo in pritiskom na javne finance, ki ga še zaostrujejo Trumpove carine.

A kjer drugi vidijo zastalo rast, Fink vidi podcenjene delnice, zlasti med britanskimi finančnimi družbami. Pri tem pričakuje rast britanskih delnic zaradi “k rasti usmerjene” politike nove laburistične vlade pod vodstvom premierja Keira Starmerja. “Danes imam več zaupanja v britansko gospodarstvo kot pred enim letom,” je dejal.