Znižanju trošarin na gorivo se obeta podpora

Poslanske skupine so izrazile podporo predlogu novele zakona o trošarinah, ki predvideva takojšnje znižanje trošarine na kurilno olje, ki se uporablja tudi kot gorivo v kmetijstvu, in vladi daje možnost znižanja za vse derivate, če bo EU dodatno znižanje odobrila, poroča STA.

Kot je danes na izredni seji DZ dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež, je bistvo novele vladi dati dodatne možnosti za ukrepanje ob visokih cenah goriv ter zmanjšati pritisk na ljudi in gospodarstvo.

Novela bo glede na predlog trajno znižala zakonsko določeno trošarino za kurilno olje, vladi bo dala dodaten instrument, da bo lahko ob dovoljenju na evropski ravni še dodatno in začasno znižala trošarine za bencin, dizel in kurilno olje ter da se bo lahko ob nenadnih spremembah na svetovnih energetskih trgih odzvala hitreje in učinkoviteje, je strnil.

“Ne moremo preprečiti vseh zunanjih šokov in ne moremo določiti svetovnih cen nafte, lahko pa poskrbimo, da imamo takrat, ko je treba ukrepati, na voljo učinkovite instrumente za blažitev njihovih posledic,” je dodal Papež.

Za koliko bi se znižale trošarine

Po predlogu se bo zakonsko določena trošarina za kurilno olje znižala s 157,5 na 42 evrov za 1.000 litrov. Glede na evropsko direktivo je sicer spodnja meja 21 evrov za 1.000 litrov.

Novela bi poleg tega vladi omogočila, da bi ob soglasju EU za začasno znižanje trošarin tako na 95-oktanski bencin kot na dizelsko gorivo in kurilno olje pod meje, ki jih določa evropska direktiva, za kar je zaprosila Slovenija, trošarine še znižala.

Glede na predlog bi lahko bila v primeru soglasja trošarina na bencin znižana do 139,5 evra (trenutno znaša 417,59 evra, po direktivi je spodnja meja 359 evrov) za 1.000 litrov. Trošarina na dizelsko gorivo bi lahko bila znižana do 105 evrov (trenutno znaša 330 evrov, kolikor je tudi spodnja meja po direktivi) in na kurilno olje do nič evrov (trenutno 78,75 evra) za 1.000 litrov. Izpad iz naslova trošarin v primeru znižanja na te ravni za šestmesečno obdobje je ocenjen na 256,5 milijona evrov, navaja zakonski predlog.

Koalicija: Ukrep mora biti viden na računih končnih porabnikov

Poslanske skupine so ob poudarjanju potrebe po ukrepanju za zmanjšanje učinka dragih goriv na ljudi in gospodarstvo napovedale podporo predlogu, piše STA.

“Ključne rešitve (…) so korak v pravo smer in verjetno spodnja meja tistega, kar lahko še ta vlada naredi,” je ocenil Tomaž Lisec (SDS). O opozicijski opazki, da je prostor še pri znižanju marž, je dejal, da je prejšnja koalicija leta 2022 te zvišala za 65 odstotkov, takrat to pojasnjevala s potrebo po podpori trgovcev, sedaj pa populistično poziva k njihovemu znižanju. Marže niso čisti dobiček, iz njih se pokrivajo stroški poslovanja naftnih trgovcev, logistike, zaposlenih, zalog energije, okoljskih dajatev, je opozoril. “Si morda želimo zaprtih bencinskih črpalk pred zimo?” je vprašal.

Aleksander Gungl (NSi, SLS, Fokus) je med rešitvami v noveli izpostavil možnost znižanja trošarin pod ravni, kot jih določa evropska zakonodaja. “Takšno možnost je treba uporabiti hitro, namen znižanja trošarin mora biti jasno viden tudi na računih končnih uporabnikov, zato je pomembno, da ob znižanju trošarin ostaneta zagotovljena ustrezna regulacija cen in nadzor nad maržami,” je dejal in dodal, da se znižanje javnih dajatev ne sme izgubiti v drugih sestavinah maloprodajne cene.

Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati) je poudarila, da bo imel ukrep konkreten vpliv na življenje ljudi, ter glede javnofinančnih posledic dejala, da je treba pri tem tehtati tudi posledice neukrepanja. “Dražje gorivo pomeni tudi dražji transport, dražjo proizvodnjo, dražjo kmetijsko pridelavo in na koncu višje cene za potrošnike. Država v času visokih cen ne sme zgolj opazovati,” je dejala.

Opozicijo skrbi izpad proračunskih prihodkov

V Svobodi predlogu ne bodo nasprotovali, je napovedala Metka Pešl Šater (Svoboda). Se pa sprašujejo, zakaj je vlada za znižanje trošarin pod dovoljeno raven zaprosila šele sedaj ter zakaj se ob tem, ko se država odpoveduje delu trošarinskih prihodkov, dopušča višje marže trgovcem z naftnimi derivati, ki da bodo na račun potrošnikov še naprej kovali dobičke, njene besede povzema STA.

Darko Ratajc (SD) je vlado pozval, naj trošarino na kurilno olje pod evropsko določeno zniža takoj. Napovedal je enotno podpor predlogu, pri tem pa vlado pozval, naj pri spopadanju z draginjo goriv poleg davčnih uporabi tudi druge ukrepe.

V Levici se strinjajo s temeljnim načelom zakona, je pa vprašanje, na račun česa bodo nižali trošarine. “Na račun zdravstva, šolstva, vrtcev in drugih javnih storitev?” je vprašal Vladimir Šega (Levica). Gre tudi za vprašanje pravičnosti, je dodal, saj so nekatera podjetja vlagala v elektrifikacijo voznega parka in energetsko učinkovitost. Poudaril je tudi, da je bilo zvišanje marž leta 2022 vprašanje likvidnosti naftnih trgovcev, letošnje pa je namenjeno višanju že tako rekordnih dobičkov.

Nedeljko Todorović (Resnica) je med rešitvami izpostavil znižanje trošarin na kurilno olje, ki da pomeni konkretno razbremenitev gospodinjstev in kmetijstva. Pri javnofinančnih posledicah je treba tehtati ceno neukrepanja – slabšo konkurenčnost podjetij, težji položaj prevoznikov in kmetov ter manjšo kupno moč gospodinjstev, je dejal.

DZ bo o predlogu glasoval danes, še poroča STA.