Zakaj že nekaj časa polagajo cevi v ljubljanskih Mostah

Ljubljančani so v okolici Most opazili polaganje cevi in druge gradbene posege, med drugim v bližini Psihiatrične bolnišnice Ljubljana Polje in Poti spominov in tovarištva (PST). Dela se nadaljujejo proti ljubljanski obvoznici in naprej do Dobrunj.

Gre za novi prenosni plinovod R51B TE-TOL–Fužine/Vevče, ki ga gradi družba Plinovodi, sistemski operater prenosnega sistema plina. Gradnja je predvidena z državnim prostorskim načrtom, sprejetim že leta 2015.

Plinovod bo dolg nekaj več kot štiri kilometre in bo imel premer 300 milimetrov in najvišji delovni tlak 30 barov. V celoti bo položen pod zemljo. Potekal bo od merilno-regulacijske postaje (MRP) Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (TE-TOL) v ljubljanskih Mostah do MRP Dobrunje.

Trasa od TE-TOL najprej poteka med železniško progo Dobova–Ljubljana in Zaloško cesto. V podaljšku Chengdujske ceste zavije proti jugu, prečka Zaloško cesto in se vzhodno od Fužin nadaljuje večinoma vzporedno z obstoječim plinovodom L10000. Nato prečka cesto Studenec, Ljubljanico in avtocesto ter se med Ljubljanico in Litijsko cesto nadaljuje do MRP Dobrunje.

Zakaj Ljubljana dobiva še en plinovod?

V Plinovodih, ki jih od februarja vodi Matija Bitenc, pojasnjujejo, da želijo z novim plinovodom povečati varnost oskrbe ter zmogljivost in zanesljivost prenosnega sistema. Novi plinovod bo namreč ustvaril sistemsko zanko z obstoječim L10000.

To pomeni dodatno povezavo v omrežju, zaradi katere naj bi bilo manjše tveganje za motnje pri oskrbi, denimo ob vzdrževalnih delih na obstoječem sistemu. Po navedbah Plinovodov naj bi projekt dolgoročno zagotavljal stabilnejšo oskrbo uporabnikov na območju Mestne občine Ljubljana.

Nova trasa sicer večinoma poteka znotraj koridorja obstoječega plinovoda L10000. Odstopanja so po pojasnilih družbe posledica umeščanja projekta v prostor in usklajevanja z drugo infrastrukturo.

Gradnja vključuje odstranitev humusne plasti, izkop jarka, varjenje in polaganje jeklenih cevi ter ponovno zasipanje. Običajni delovni pas je širok 14 metrov. Po koncu del morajo izvajalci zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje.

Posebne rešitve so predvidene tam, kjer plinovod naleti na prometnice, PST in Ljubljanico. Plinovodi so pojasnili, da bodo pri prečkanju glavnih prometnic, pomembnejših cest in PST uporabili horizontalno podvrtavanje, da bi bila infrastruktura med deli še naprej dostopna.

Tudi Ljubljanico bo plinovod prečkal brez odprtega izkopa struge. Cev bodo podvrtali pod reko, pri čemer bo njen zgornji rob najmanj dva metra pod dnom Ljubljanice, piše v razpisni dokumentaciji. Na območju PST so zaradi njegovega varovanega statusa predvideni tudi ukrepi za zaščito dreves in koreninskega sistema ter omejevanje gradbenih posegov.

V Dobrunjah še nova postaja

Na koncu trase je predvidena MRP Dobrunje. Gre za merilno-regulacijsko postajo, ki je del širše ureditve plinovodnega sistema na tem območju. Plinovodi so za njeno gradnjo leta 2025 objavili ločeno javno naročilo, katerega ocenjena vrednost je znašala 1,5 milijona evrov brez DDV. Za gradnjo samega prenosnega plinovoda R51B Plinovodi ocenjujejo skupno vrednost investicije na približno štiri milijone evrov. Dela izvajata družbi IMP Promont in C&G, gradnja pa naj bi bila po trenutnem načrtu končana v prvem četrtletju leta 2027.