Usklajena krizna shema skrajšanega delovnega časa, kaj predvideva

Predlog zakona o shemi skrajšanega delovnega časa bodo na vladi obravnavali v prvem tednu februarja, nato pa bo šel pred poslance po skrajšanem postopku.
Na mizi Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je bil danes med drugim težko pričakovani predlog zakona o vzpostavitvi stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa (shema SDČ). Ta je namenjena ohranjanju delovnih mest in preprečevanju odpuščanj v zaostrenih razmerah v primeru epidemije, naravne nesreče ali recesije ter primeru krize, s kakršno se na primer trenutno sooča avtomobilska industrija, ki jo hromi velik padec naročil.
Ta predlog zakon predvideva, da vlada v primeru, da se slabe napovedi v gospodarstvu uresničijo, aktivira shemo, po kateri bodo podjetja, ki bodo z izjavo zagotovila, da 30 odstotkov svojim zaposlenim ne morejo priskrbeti 90 odstotkov dela, upravičena do delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas.
Višina delnega povračila nadomestila plače bi znašala 60 odstotkov izplačanega nadomestila bruto plače. Vlogo s podatki o upadu naročil in oceno o potrebnem času trajanja pomoči bi podjetja oddala na Zavod za zaposlovanje.
“Delavcev se tako ne bo odpuščalo, ampak se jim bo omogočilo nadaljnje delo tako, da polovico časa delajo, polovico časa pa dobijo subvencijo za skrajšan delovni čas,” je po koncu seje pojasnil minister za delo Luka Mesec.
“V tem času bodo delavcem omogočena izobraževanja, s katerimi se bodo dodatno kvalificirali, pri tem pa bodo tudi posebej plačani prek dodatka za aktivnost. Hkrati bodo tisti, ki bodo ta izobraževanja uspešno končali, tudi nagrajeni,” je dejal Mesec. Dodal je, da izobraževanja niso obvezna in da ob neudeležbi ne bodo nikogar sankcionirali.
Predlog zakona je bil po besedah ministra za delo soglasno sprejet na ESS, v prihodnjih dveh tednih pa bosta o njem opravljeni še javna in medresorska obravnava. Na vladi bo v prvem tednu februarja, nato pa bo šel v zakonodajno proceduro po skrajšanem postopku, da bo v veljavi v najkrajšem možnem času, je še povedal Mesec.
GZS: Mehanizmi naj se čim prej zaženejo
Zadovoljstvo ob uskladitvi predloga zakona je izrazil tudi Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog. Ob tem je spomnil na pretekle krize, za katere je bilo treba posebej sprejemati interventne zakone. “Prav temu je namenjena ta stalna shema, da imamo že pripravljene ukrepe za morebitne krize, da nanje hitreje odreagiramo,” je dejal. Verjame, da bo služil svojemu namenu.
Ob tem še apelirajo na predstavnike vlade, da ta zakon čimprej spravijo skozi zakonodajni postopek, da se lahko sprožitveni mehanizmi čim prej zaženejo. “Kriza je že tu, nekatera podjetja jo že močno čutijo,” je dejal Gorenšček. Kot je še dodal, mora zakon “težiti k preprečevanju posledic krize” in da k reševanju krize ne moremo pristopiti šele takrat, ko ta že terja svoje žrtve – brezposelne in zapiranje podjetij.