“Pri nepremičninskem davku je vprašanj več kot odgovorov”

Novice Bojana Humar 17. januarja, 2025 17.51
featured image

Socialni partnerji menijo, da so izhodišča preveč splošna in pomanjkljiva in ministrstvo za finance pozivajo, naj jih bolj dodelajo.

17. januarja, 2025 17.51

Ekonomsko-socialni svet je danes obravnaval tudi predlog izhodišč za pripravo zakona o nepremičninskem davku in razbremenitvi dela. Tako sindikati kot delodajalci so bili do teh zelo kritični.

Sindikati: Izhodišča preveč splošna in pomanjkljiva

Predsednica Zveze svobodnik sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je opozorila, da so izhodišča preveč splošna in pomanjkljiva, “pri nepremičninskem davku je vprašanj več kot odgovorov,” je dejala in dodala, da utegnejo davek plačevati tisti, ki niso špekulanti z nepremičninami. “Če gre za premoženjski davek, v izhodiščih že v osnovi manjka definicija, kaj premoženje je in kako ga vrednotimo. Samo prvo ali drugo stanovanje to zagotovo ni,” je dejala.

Dodala je, da izhodišča dajejo vrsto podlag za to, da izplen na koncu ne bi bil tak, kot ga predvideva finančno ministrstvo, v najvišji meri 600 milijonov evrov, ampak ocenjuje, da bi bil ta izplen bistveno nižji, kar pomeni manjše možnosti razbremenjevanja dela in se zavzela za razbremenitev srednjega razreda. Sindikati pozivajo ministrstvo, da pripravi bolj konkretna izhodišča in se z njimi vrne na ekonomsko-socialni svet.

Delodajalci: Razbremenitev dela nujna

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš se strinja z Jerkič, da izhodišča za nepremičninski davek še niso zrela za pogajanja. Kot je dejal, tudi ni jasno, kako bi se izplen prelil v razbremenitev dela. Zato od ministrstva za finance pričakuje pripravo bolj dodelanih izhodišč.

Mitja Gorenšček z GZS je tudi opozoril na mnoge dodatne obremenitve, ki smo jih deležni v zadnjem času, zato je skeptičen, da bi nove bremenitve bile prava pot za razbremenitev dela, ki pa se mu zdi zelo pomembna za konkurenčno gospodarstvo.

Kakšen nepremičninski davek je zdaj predviden

Z davkom želijo urediti nepremičninski trg, ki se sooča s pomanjkanjem ponudbe, sivim trgom in neurejenimi razmerami pri najemu. V izhodiščih je zapisano, da bi nov davek na stanovanjske nepremičnine doletel vse lastnike, ki imajo dve ali več nepremičnin oziroma stavbno zemljišče, znašal pa bi 1,45 odstotka posplošene vrednosti nepremičnine, kot jo je ocenila geodetska uprava (Gurs).

Davek bi zajel vse, ki imajo v lasti več kot eno nepremičnino ali pa stavbno zemljišče. Prva nepremičnina, kjer ima lastnik prijavljeno stalno bivališče in v njej živi, bi bila oproščena davka, zanjo pa bo moral lastnik še vedno plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki ostaja in se ne bo spreminjalo.

Davek bi se plačal tudi na del nepremičnine, če je več lastnikov in ima eden od njih prijavljeno stalno prebivališče, drugi lastnik pa živi drugje. Davek pa bi morali plačati tudi tuji lastniki, če v nepremičnini ne bivajo in v njej nimajo prijavljenega stalnega prebivališča. V obdavčitev bi bil zajet tudi vikend, v katerem nihče ne prebiva stalno.

Prav tako bodo enako obdavčeni tudi pravni lastniki (podjetja).

Dodatne ugodnosti bi sicer deležni tisti, ki drugo, nerezidenčno nepremično, oddajajo. Lastniki, ki imajo sklenjeno stanovanjsko najemno pogodbo, bodo deležni popusta pri davku na nepremičnine. Davek na stanovanjske nepremičnine bi se znižal za 25 odstotkov prijavljenih dohodkov za odmero dohodnine iz oddajanja v najem. Ne bodo pa deležni ugodnosti tisti, ki nepremičnino oddajajo v kratkoročni najem prek platform, kot sta Airbnb in Booking. 

Razbremenitev dela odvisna od izplena nepremičninskega davka

Finančno ministrstvo v izhodiščih predlaga tudi dva sklopa ukrepov razbremenitve dela, ki bi državni proračun olajšala za 600 milijonov evrov, prav za toliko, kolikor se vlada nadeja, da bo dobila z nepremičninskim davkom.

V prvem sklopu je uvedba posebne olajšave za dohodke iz delovnega razmerja – gre za tako imenovano in-work olajšavo (denimo v obliki znižanja davčne osnove v višini 2.000 evrov letno) in je po veljavni ureditvi primerljiva olajšavi, namenjeni mladim do dopolnjenega 29. leta starosti.

Drugi sklop so spremembe dohodninske lestvice in stopenj dohodnine, pri čemer ministrstvo predvidi tri možne ukrepe, ki bi skupaj pomenili 200 milijonov evrov manj prilivov v državni proračun:

1. prilagoditev dohodninskih razredov in stopenj za razbremenitev srednjega in višjega razreda, pri čemer ministrstvo ni bolj konkretno; to pomeni 147 milijonov evrov manj v državni blagajni;

2. znižanje stopnje dohodnine v zadnjem davčnem razredu, na primer s 50 odstotkov na 43 odstotkov; v tem primeru bi se javnofinančni prihodki po oceni finančnega ministrstva zmanjšali za okoli 27 milijonov evrov;

3. uvedba dodatnega davčnega razreda z nižjo davčno stopnjo (denimo nad 500.000 evrov davčne osnove se uvede 20-odstotna stopnja); v tem primeru bi se v državni proračun nateklo 26 milijonov evrov manj.