S krovnim zakonom nad korupcijo pri velikih infrastrukturnih projektih

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je vladi in državnemu zboru podala priporočila za sprejem krovnega zakona, ki bi celovito uredil načrtovanje in izvajanje velikih infrastrukturnih projektov ter nadzor nad njimi. Enoten zakon bi pripomogel k večji transparentnosti in preprečevanju korupcije, pa tudi k večji odgovornosti, preglednosti in učinkovitejšemu nadzoru nad javnimi sredstvi, so sporočili s komisije.

S tem predlogom KPK naslavlja že zaznana sistemska korupcijska tveganja, ki izhajajo iz nepreglednosti, normativne razdrobljenosti in pomanjkljivega nadzora nad (preteklimi) investicijami državnega pomena.

Načrtovanje in gradnja velikih infrastrukturnih projektov (kot so denimo drugi tir Divača – Koper, JEK 2, hidroelektrarne in podobno) sta že sama po sebi povezana s korupcijskimi tveganji, saj gre za dolge, zapletene postopke, ki praviloma vključujejo večje število akterjev, deležnikov in interesentov ter večja finančna sredstva, v sporočilu za javnost navaja KPK. Ob tem je s prstom pokazala na scenarij TEŠ 6, ki se mu želijo s tem zakonom v prihodnosti izogniti.

“Slovenska zakonodaja trenutno ne predvideva enotnega pristopa za tovrstne projekte, kar vodi do ad hoc zakonskih rešitev. Te pa povečujejo tveganje za netransparentno porabo javnega denarja in omogočajo vplivanje različnih interesnih skupin,” je ob tem opozoril predsednik KPK Robert Šumi.

Kaj predlaga KPK

Krovni zakon naj bi po mnenju Komisije vzpostavil enotna pravila za vse faze izvedbe velikih infrastrukturnih projektov, vključno z jasno opredelitvijo, kaj tak projekt sploh je. “Pri tem naj se pripravljavci zakona še posebej oprejo na področja javnega naročanja, transparentnost postopkov in javnega obveščanja ter vzpostavitev neodvisnega zunanjega nadzora,” je povedala namestnica predsednika KPK Tina Divjak.

Med ključnimi ukrepi, ki jih komisija predlaga v okviru zakona, so:

• jasna pravila glede uporabe izjem v javnem naročanju,
• omejitve sodelovanja zunanjih izvajalcev v morebitnem nasprotju interesov,
• obvezna uporaba šifer za sledljivost sredstev,
• javna objava vseh ključnih dokumentov in alternativ projekta,
• javna razprava že v zgodnjih fazah odločanja,
• obvezna vključitev nadzora stroke in civilne družbe ter
• dostop nadzornih teles tudi do tajnih ali poslovno občutljivih dokumentov, ob upoštevanju varovanja podatkov.

Predlagani ukrepi temeljijo na izkušnjah iz preteklih primerov, kot je TEŠ 6, na strateških dokumentih države ter domačih in tujih dobrih praksah, pojasnjujejo na KPK. Verjamejo, da lahko predlagane rešitve prispevajo k preglednosti in učinkovitosti.

Komisija je vlado in državni zbor prosila, da jo o aktivnostih oziroma izvedenih ukrepih obvestita v roku treh mesecev od prejema priporočil, so še zapisali v sporočilu za javnost.