Pri Širclju analizirali proračunsko porabo: kje se je ta letos najbolj okrepila?

Državni proračun je v prvih petih mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih zabeležil približno 7,4 milijarde evrov odhodkov in 6,5 milijarde evrov prihodkov. Več sredstev kot v enakem obdobju lani je bilo namenjenih za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, socialne transferje, investicije, subvencije in stroške dela v javnem sektorju, po seji vlade sporočajo z Gregorčičeve.

Vlada Janeza Janše se je na današnji seji seznanila s saldom konsolidirane bilance javnega financiranja in državnega proračuna. Minister za finance Andrej Šircelj je po navedbah v sporočilu za javnost izpostavil zelo zaskrbljujočo rast proračunskih odhodkov, ki naj bi jo povzročili ukrepi v prejšnjem mandatu. Še nikoli do sedaj se rast odhodkov v zadnjem letu mandata ni tako drastično zvišala kot tokrat.

Na ministrstvu so naredili analizo rasti proračunskih odhodkov po ministrstvih za prvih pet mesecev letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani. Prihodki so se v tem obdobju zvišali za 11,4 odstotka in so dosegli 41,5 odstotka načrtovanih prihodkov, odhodki pa so bili višji za 15,6 odstotka in so dosegli 41,6 odstotka odhodkov, načrtovanih v sprejetem proračunu za letošnje leto. Proračunski primanjkljaj je tako v prvih petih mesecih letošnjega leta znašal 890 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda.

Kot smo pisali v članku Tiho razkrajanje javnih financ: kaj poglablja luknjo v proračunu, se primanjkljaj povečuje zaradi nekaterih ukrepov prejšnje vlade brez pravega kritja, podcenjene plačne reforme, a tudi večjih potreb zdravstvene in pokojninske blagajne ter javnega potniškega prometa.

Spodaj pa grobi podatki o rasti izdatkov posameznih ministrstev, vključno z razlago, na katerih postavkah so se izdatki najbolj povečali. Kot je znano, Šircljevo ministrstvo načrtuje rebalans. Kdaj, še ni znano.

Strma rast v resorjih infrastrukture, sociale, zdravstva, šolstva

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj: 54,4 odstotka oziroma za 4,9 milijona evrov

Največje povečanje iz naslova odhodkov za izvajanje evropske kohezijske politike iz Sklada za pravični prehod za Savinjsko-Šaleško regijo.

Ministrstvo za infrastrukturo: 41,1 odstotka oziroma za 68,2 mio evrov

Največje povečanje iz naslova odhodkov za izvajanje evropske kohezijske politike za železnice (21,1 milijona evrov več za razvoj železniškega omrežja, 20,1 milijona evrov več za vseevropsko omrežje IPE), integralnih sredstev za redno vzdrževanje cest (13,9 milijona evrov več) in vzdrževanje železniške infrastrukture (11,9 milijona evrov več).

Ministrstvo za zdravje: 37,5 odstotka oziroma za 64,3 milijona evrov

Največje povečanje iz naslova investicij v javne zdravstvene zavode (35,1 milijona evrov več), pripravništva zdravstvenih delavcev in specializacij (15,9 milijona evrov več), plačila DDV za načrt za okrevanje in odpornost za digitalno preobrazbo zdravstva (2,4 milijona evrov več), za digitalizacijo in sistemsko urejanje v zdravstvu (2,2 milijona evrov več) in za preskrbo z zdravili v okviru skupnih javnih naročil (2,1 milijona evrov več).

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: 37,5 odstotka oziroma za 16,4 milijona evrov

Glavnina iz naslova odhodkov za izvajanje kohezijske politike za digitalizacijo MSP za 14,5 milijona evrov več.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve: 27,2 odstotka oziroma za 15,4 milijona evrov

Ministrstvo je 13 milijonov evrov več namenilo za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč ter 1,3 milijona evrov več za najemnine in druge pogodbene obveznosti diplomatsko-konzulranih predstavništev.

Ministrstvo za naravne vire in prostor: 25 odstotkov oziroma za 17,8 milijona evrov

Največja rast je na postavki upravljanja z vodami (9,1 milijona evrov več), upravljanja s prostorom 4,6 milijona evrov več in za odpravo posledic naravnih nesreč (2,5 milijona evrov več).

Ministrstvo za finance: 23 odstotkov oziroma za 424,5 milijona evrov več

Od tega 303 milijonov evrov za izločanje na sklad za okrevanje in odpornost, 41,3 milijona evrov več za plačila v proračun Evropske unije (EU), 34,9 milijona evrov več za plačila domačih in tujih obresti, 10,7 milijona evrov več transfera v pokojninsko blagajno (ZPIZ) in 3,4 milijona evrov več za uravnoteženje razvitosti občin.

Ministrstvo za obrambo: za 14,5 odstotka oziroma 69,1 milijona evrov več

Največje povečanje je za upravljanje, izobraževanje in oskrbo kadrov Slovenske vojske, in sicer za 32 milijonov evrov, za 15,7 milijona evrov so se povečala sredstva za pravice po vojni zakonodaji, za 9,4 milijona evrov pa za infrastrukturo in opremljenost Slovenske vojske.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo: za okoli 12 odstotkov oziroma 3,8 milijona evrov več

Večina dodatnih sredstev je namenjena centralni IT-infrastrukturi in telekomunikacijski tehnologiji.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: za 108 milijonov evrov več

Največje povečanje na postavkah sredstev za izvajanje zakona o osebni asistenci (26,8 milijona evrov več), za denarna nadomestila za brezposelne (25,5 milijona evrov več) ter za družinske prejemke in starševska nadomestila (21,7 milijona evrov več).

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje: za 112,7 milijona evrov več

Največje povečanje je namenjeno osnovnim šolam (51,8 milijona evrov več) in srednjim šolam (37,3 milijona evrov več). Dodatno se sredstva povečujejo še za plačilo DDV pri projektih Načrta za okrevanje in odpornost na področju izobraževanja (5,7 milijona evrov več) ter za glasbene šole (4,1 milijona evrov več).

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije: za okoli 10 odstotkov oziroma 32,9 milijona evrov več

Največ sredstev je namenjenih področju visokega šolstva (28,4 milijona evrov več), dodatno pa se povečujejo tudi sredstva za članstvo v mednarodnih institucijah (2,3 milijona evrov več).

Ministrstvo za kulturo: za 9,3 milijona evrov več

Največje povečanje je bilo za umetnostne programe (3,8 milijona evrov več) ter za varstvo kulturne dediščine, arhivsko in knjižnično dejavnost (1,7 milijona evrov več).

Ministrstvo za javno upravo: za 7,9 odstotka oziroma 7,1 milijona evrov več

Glavnina dodatnih sredstev, 4,4 milijona evrov, je šla za upravne storitve na upravnih enotah.

Ministrstvo za notranje zadeve: za 5,5 odstotka oziroma 12,8 milijona evrov več

Od tega je šlo 9,7 milijona evrov za zagotavljanje javnega reda ter splošne varnosti ljudi in premoženja.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: za 4,8 odstotka oziroma 13,5 milijona evrov več

Večina dodatnih sredstev je namenjena za integriran sistem javnega potniškega prometa.

Tri ministrstva so imela v prvih petih mesecih nižje odhodke v primerjavi z enakim obdobjem lani, in sicer ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministrstvo za solidarno prihodnost. Za koliko, v sporočilu za javnost ni navedeno.