Premier Janša: Svobodin predlog sprememb pri dohodnini bi se dalo podpreti

Predlog Svobode za spremembe pri dohodnini bi se dalo ob ustreznih dopolnitvah podpreti, je danes po poročanju STA napovedal predsednik vlade Janez Janša.

Spremembe pri dohodnini predlaga stranka, ki je v prejšnjem mandatu že sprejete razbremenitve odpravila, ampak ne bomo se prepirali o tem, kdo je predlagatelj, je v pogovoru na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice (Amcham) Slovenija v Ljubljani dejal premier.

“To bomo podprli oziroma dopolnili,” je napovedal in dodal, da so morda na točki, ko bi se dalo spremembe uzakoniti, “in to ne z enim glasom večine”.

O konkretnih davčnih stopnjah ni govoril. Strateški svet za gospodarstvo, ki je posvetovalni organ vlade, je pripravil nekatere predloge, ki pa jih je treba še uskladiti, tudi v okviru koalicije, je dejal Janša.

Glede davčne obremenitve dela je poudaril, da so v Sloveniji bolj obremenjeni boljši rezultati dela, in se zavzel za socialno oziroma razvojno kapico, ki jo predvideva interventni zakon, o katerem bo novembra zakonodajni referendum.

Pri tem bo po njegovem mnenju ključno, da se ljudem pojasni, za kaj pri kapici gre in kakšne so posledice. “Treba je dobiti bitko za vrednoto,” je poudaril. Če ne bo podpore, bo še naprej tako, da bo ena vlada stopnje dvignila, druga pa spustila in ne bo stabilnosti, njegove besede povzema STA.

Bo sledilo davčno sidro?

Del stabilnosti bi po mnenju premierja bila določitev deleža bruto domačega proizvoda (BDP), ki se ga lahko nameni za delovanje države oziroma ki ga lahko davkoplačevalcem in gospodarstvu pobere država, v ustavi. Za to davčno sidro, kot opredelitev deleža imenuje Janša, bi bila potrebna dvotretjinska večina v DZ.

“Do tega ni možno priti čez noč, v enem koraku. Ampak če nam uspe glede razbremenitve dela, ki bo deležna širše podpore, je to (sprememba ustave, op. STA) lahko naslednji korak,” je menil premier.

Kakšen bi bil ta delež BDP, je stvar razprave, je dejal in dodal, da so lahko izdatki na sedanji ravni, kar da je že zelo veliko, vsekakor pa je treba rast izdatkov omejiti. Po njegovih besedah se je v zadnjih letih delež javne porabe v BDP letno zvišal za dve odstotni točki oziroma okoli 1,5 milijarde evrov.

Pogovori o tem so že potekali, a je v slovenski politiki tako, da ali sindikati ali nevladniki nato “zakurijo zadevo” in se ne da nič dogovoriti, je dejal Janša in ocenil, da je v Sloveniji vladavina neizvoljenih, torej tistih, ki niso izvoljeni, si pa lastijo pravico do odločanja. Ob tem je bil kritičen do sindikata šolstva, ki da želi poleg boja za pogoje dela in plače, kar je naloga sindikatov, odločati tudi o tem, kaj se bo v šolah učilo, navaja STA.

“Ambicija je obstala”

Janša je sicer ocenil, da je med razlogi za to, da država po letu 2008 relativno zaostaja v razvoju za državami, s katerimi je skupaj v vstopila v EU, neambicioznost. “Ambicija je obstala in od takrat naprej je šlo vse navzdol (…) Začele so prevladovati vrednote, ki ne omogočajo razvoja,” je dejal.

To bo po njegovem ključno pri referendumu o interventnem zakonu, kjer bo osrednje vprašanje, ali se bo podprlo nekaj, kar temelji na zavisti – da se torej tistih, ki več ustvarijo, ne nagradi zato, da slabši ne bi bili užaljeni – ali kar temelji na meritokraciji, torej napredku in konkurenčnosti.

O konkurenčnosti ter o vlaganju, poslovanju in priložnostih v Sloveniji so na okrogli mizi v okviru dogodka govorili predsednik AmCham Slovenija in generalni direktor družbe NIL Beno Ceglar, predsednik Slovenia BioTech Hills in vodja poslovnega razvoja v družbi Labena Boštjan Čeh, direktor slovaškega Corwina v Sloveniji Michal Maco ter predsednik in generalni direktor družbe Pipistrel Gabriel Massey.

V Sloveniji je veliko priložnosti, bi se pa dalo s spremembami narediti okolje bolj spodbudno za investicije in privabljanje najboljšega kadra, so menili. Izpostavili so tudi potrebo po spremembah za hitrejše odločanje glede različnih dovoljenj, še piše STA.