GZS pričakuje močnejšo rast, a višji stroški energije bi lahko ohladili prihodnje leto

Pričakovanja glede rasti slovenskega BDP je danes po Mednarodnem denarnem skladu zvišala tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).

Ta v svoji jesenski napovedi, ki jo je predstavil glavni analitik zbornice Bojan Ivanc, izpostavlja letošnjo močno investicijsko dejavnost, tako gradbenih investicij ob zaključevanju nekaterih velikih infrastrukturnih projektov in izvajanja načrta za okrevanje ter občinskih investicij pred lokalnimi volitvami kot naložb podjetij v stroje in opremo.

Zvišujejo se tudi investicije v raziskave in razvoj ter v transportno opremo. Skupaj naj bi se investicije v osnovna sredstva okrepile za osem odstotkov.

Prihodnje leto se bo rast predvidoma umirila na 2,3 odstotka. Inflacija naj bi obe leti presegla tri odstotke.

Izvozni pospešek zaradi Revoza in farmacije

Leto 2026 je po treh letih stagnacije prineslo tudi dolgo pričakovan preobrat pri industrijski proizvodnji in izvozu. Temu sta med drugim botrovala povečanje proizvodnje v Revozu ob prehodu na nove male električne avtomobile in investicijski cikel v farmacevtski industriji, predvsem v Novartisu in Leku oz. Sandozu.

Rast je tudi v proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov ter drugih strojih in naprav, ob tem pa tudi v živilskopredelovalni opremi. Energetsko intenzivne panoge so se medtem po letih izzivov stabilizirale, je dejal Ivanc. Industrijska proizvodnja naj bi se tako letos okrepila za 3,0 odstotka.

Tudi zaradi rasti cen narašča produktivnost, ob vztrajanju nizke brezposelnosti se nadaljuje rast plač, ki pa v večji meri izvira iz javnega sektorja. Letos naj bi se plače zvišale za 6,7 odstotka. Zaposlenost v javnem sektorju zaradi naraščajočih potreb ob demografskih spremembah narašča in naj bi še naraščala, ta rast pa naj bi v veliki meri nadomestila pričakovano prilagajanje števila zaposlenih v industriji.

Umirjanje v 2027

Prihodnje leto naj bi se ti letošnji pozitivni dejavniki umirili. Zaključeni bodo na primer nekateri večji gradbeni projekti, finančno okolje bo manj ugodno vplivalo na stanovanjsko gradnjo, umiril se bo investicijski cikel v podjetjih. Na investicijskem področju tako v GZS pričakujejo stagnacijo, v 2028 pa dvoodstotno rast.

Upadla bo predvidoma tudi rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki naj bi se prepolovila in nato v 2028 dosegla 2,0 odstotka. Tudi rast izvoza naj bi z letošnjih 4,6 odstotka upadla na 2,5 odstotka.

Ivanc se sicer boji, da bi se lahko ponovil scenarij z leta 2023. Takrat so podjetja pohitela s proizvodnjo, saj so imela ugodnejše zakupne cene kot leto pozneje. Ker bodo cene energije vsaj v začetku naslednjega leta višje, tako obstaja bojazen, da si bomo, kot se je izrazil Ivanc, izposodili del rasti v prihodnjem letu.

Gospodarska rast se bo tako po letošnjih 3,3 odstotka prihodnje leto po napovedih GZS umirila na 2,3 odstotka, v letu 2028 pa na 2,1 odstotka.

Izziv za energetsko intenzivna podjetja

Zaradi rasti cen energije bo medtem tudi po pričakovanju zbornice inflacija povišana dlje časa. Tako naj bi letos in prihodnje leto znašala 3,2 odstotka, v 2028 pa naj bi dosegla 2,6 odstotka. Kljub temu pa je inflacija daleč od cenovnega šoka v letih 2022 in 2023.

V teku prihodnjega leta pričakujejo umiritev cen nafte, po najbolj kritičnem prvem četrtletju naj bi se začele umirjati tudi cene plina in elektrike. Je pa prva polovica leta 2027 izziv za večje energetske porabnike, ki energentov še niso zakupili. Tisti, ki bodo elektriko kupovali jeseni, bodo plačali za okoli polovico višje cene kot lani v tem času in za okoli tretjino višje cene kot junija letos.

To je eden od izzivov, ki jih prepoznava Ivanc. Tveganja vidi še v šibkem povpraševanju v avtomobilski, kemični, papirni industriji ter pri proizvodnji kovin in v pritiskih cenovno konkurenčnega azijskega uvoza, naraščajočih stroških dela, ki večinoma ne izvirajo iz gospodarstva, rasti cen surovin in nejasnih usmeritvah javnofinančne in ekonomske politike, ki bi ob zadnjem zvišanju zahtevane donosnosti na državne obveznice razvitih držav lahko nihala med potrebo po uravnoteženju javnih financ in pozivi za znižanje davkov.

Ne upošteva učinkov interventnega zakona

Zbornico sicer po besedah generalne direktorice Vesne Nahtigal trenutna ugodna gibanja veselijo. Pozdravljajo tudi, da postaja poslovno okolje bolj predvidljivo in da ni nenadnih šokov za podjetja. V tej luči podpirajo rešitve iz interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki jih bodo v prihajajoči referendumski kampanji intenzivno zagovarjali.

Najnovejša napoved sicer ne upošteva učinkov interventnega zakona. Če se bo ta začel izvajati, bo po Ivančevem mnenju učinek na rast ugoden, če ne, pa bo to po besedah Nahtigal zelo slabo, saj bodo rešitve iz zakona eno leto blokirane.

A potrebne so še dodatne spremembe za stabilno, spodbudno, konkurenčno in razvojno naravnano poslovno okolje. V GZS po besedah Nahtigal pričakujejo, da se bo vlada v nadaljevanju sistematično lotila teh sprememb, predvsem na področjih okoljskih in gradbenih dovoljenj, blaženja učinkov visokih cen energije za energetsko intenzivne panoge in pa spodbujanja startupov in t. i. scale-upov.

O tem bo beseda tekla tudi na Vrhu gospodarstva prihodnji teden.