Pred referendumom: delodajalci poudarjajo koristi, sindikati pa polnjenje žepov najbogatejšim

Novice Forbes Slovenija 5. novembra, 2026 13.42 > 5. novembra, 2026 12.49
featured image

Delodajalske organizacije so prepričane, da je interventni zakon korak v pravo smer za razvoj Slovenije, sindikalne centrale pa opozarjajo na po njihovem škodljive posledice zakona.

5. novembra, 2026 13.42 > 5. novembra, 2026 12.49

Pred petkovim uradnim začetkom referendumske kampanje o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so predstavniki delodajalskih organizacij danes vnovič podprli v njem zapisane rešitve. Te prinašajo koristi tako za mlade kot za podjetja, zaposlene in upokojence, so po poročanju STA zatrdili v organizacijah.

Naknadni zakonodajni referendum o zakonu, ki ga je DZ sprejel 11. maja, bo 6. decembra na zahtevo sindikatov. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Marjan Trobiš je danes na skupni novinarski konferenci delodajalskih organizacij v Ljubljani dejal, da se bomo tega dne odločili, kam gremo, v katero smer želimo in kaj moramo storiti.

“Na referendumu bomo odločali o državi, v kateri bodo mladi imeli priložnost, v kateri se bodo podjetja razvijala, zaposleni pa bodo imeli boljše službe, v kateri bodo imeli upokojenci dostojne pokojnine, in o državi, ki bo zaradi več ustvarjenega lahko zagotavljala kakovostnejše javne storitve in poskrbela za socialno šibke,” je dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka.

Zakon po njegovih besedah sicer ne rešuje vseh razvojnih izzivov in tudi način njegovega sprejemanja se mu ne zdi primeren, a kot je dejal, ga vidi kot korak v pravo smer, kam mora Slovenija iti, da bomo lahko doma zadržali mlade in visoko usposobljene ljudi, podjetjem omogočili razvoj in investiranje, povečali znanje, inovativnost in produktivnost ter predvsem dolgoročno ohranili kakovostno zdravstvo, šolstvo, pokojnine in druge temelje socialne države.

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah je spomnila, da je v zakonu zapisano trajno znižanje DDV za 15 skupin osnovnih živil ter za semena, sadike in gnojila. “Znižanje DDV na osnovna živila bodo najbolj občutili upokojenci, mlade družine in ljudje z nizkimi plačami. To ni luksuz, to je košarica prav vsakega izmed nas,” je dejala. Zagotovila je, da bodo trgovci znižani DDV prenesli v maloprodajne cene, kajti k temu jih sili tudi močna konkurenca na trgu. Prav tako bo nižji DDV zmanjšal odliv kupne moči v tujino, je po pisanju STA dejala Lah.

Delodajalci izpostavili socialno kapico in možnost polne pokojnine

Trobiš je kot ključna v smislu nadaljnjega razvoja izpostavil dva ukrepa iz zakona – socialno kapico in prejemanje polne pokojnine v primeru nadaljevanja delovne aktivnosti ob izpolnitvi pogojev za upokojitev. Omejitev najvišje osnove za plačilo socialnih prispevkov bo podjetjem olajšala zaposlovanje strokovnjakov, za katere tekmujemo na mednarodnem trgu. Polna pokojnina ob delu pa bo spodbudila sodelavce, da delajo naprej in svoje znanje prenesejo na mlajše, je dejal.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar (OZS) je spomnil, da so prav vse rešitve iz zakona že pred leti predlagali tudi sami. “Gre za spremembo, ki je nujna. Gre za izenačevanje z zakonodajo tistih držav, s katerimi konkuriramo,” je dejal.

Osredotočil se je na prenovljeno ureditev sistema tako imenovanih normiranih podjetnikov. Danes normiranci plačujejo efektivno več davka kot v povprečju preostali davčni zavezanci, je povedal in dodal, da bo s prenovo sistema razbremenitev obojestranska, saj se bo olajšalo tudi delo nadzornim organom.

Vsi govorniki so poudarili, da s podporo zakonu ne branijo vlade. “Presojamo ga po tem, kaj prinaša zaposlenim, podjetnikom, upokojencem, mladim …” je dejala Lah. Podpora zakonu pa ni brezpogojna, saj pričakujejo, da bo vlada po referendumu spremljala učinke zakona in izboljšala rešitve, ki se ne bodo izkazale za optimalne, njihove navedbe povzema STA.

Z leve proti desni: Mariča Lah (TZS), Blaž Cvar (OZS), Marjan Trobiš (ZDS), Tibor Šimonka (GZS), Marko Kajzer (lastnik podjetja Kampo)
Z leve proti desni: Mariča Lah (TZS), Blaž Cvar (OZS), Marjan Trobiš (ZDS), Tibor Šimonka (GZS), Marko Kajzer (lastnik podjetja Kampo) (Foto: Žiga Živulović jr./F.A.Bobo)

Sindikati: Ne bomo dovolili polnjenja žepov najbogatejših

V sindikalnih centralah pa so znova opozorili na po njihovem škodljive posledice zakona. Kot so zagotovili, ne bodo dovolili, da bodo državljani zaradi zakona morali polniti vreče tistih, ki imajo že danes polne žepe.

V referendumsko kampanjo vstopa šest sindikalnih central, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS) Andrej Zorko. “Ta je posledica tega, da smo uspeli ubraniti pravico do referenduma, ki nam jo je koalicija poskušala odvzeti,” je spomnil.

Ponovil je, da interventnemu zakonu za razvoj Slovenije ne nasprotujejo, ker so proti razvoju in uspešnim podjetjem, ampak nasprotujejo temu, da se razvoj gradi na račun tistih, ki bodo morali plačati privilegije peščice ljudi. “Prav to prinaša ta interventni zakon,” je bil jasen.

Pri tem po njegovih besedah ne gre samo za uvedbo socialne kapice, temveč tudi za poslabšanje javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe. “Vse to interventni zakon napada in poslabšuje, razgraja socialno državo in napada solidarnost,” je prepričan.

“Škodljiv in nerazvojen zakon”

Da bomo državljani 6. decembra glasovali o “škodljivem in nerazvojnem zakonu, ki je v nasprotju sam s sabo”, pa je izpostavil predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. “Po tem zakonu bodo delavci tisti, ki bodo plačevali najvišji delež prispevkov od svojih prejemkov, espeji in tisti najbogatejši pa bodo plačevali manj,” je opozoril.

Med drugimi škodljivimi ukrepi je izpostavil uvedbo prisilnega upokojevanja, jemanje dela pokojnine industrijskim delavcem, ki so zgodaj začeli delati, in posledice za javno zdravstvo. “Zagovorniki zakona govorijo o krepitvi javnega zdravstva, na drugi strani pa uvajajo to, da bodo koncesionarji lahko izplačevali dobičke, namesto da bi presežke vlagali nazaj v dejavnost, kot morajo to početi javni zavodi. Govorijo o znižanju DDV na osnovna živila, medtem ko bodo cene nad drugi strani ostale enake, dobički trgovcev pa bodo ostali višji. Govorijo o razvoju, vendar na drugi strani bodo varčevalni ukrepi, ki jih bo terjala uveljavitev tega zakona, pomenili zadušitev gospodarske rasti,” je posvaril.

Prihodnji mesec volilne kampanje bo odločilen za prihodnost države, pa je bil jasen predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. “Prav nihče me ne bo prepričal, da v tem času, ko kapital pridobiva na moči, ko se kljub rekordni zaposljivosti in nizki brezposelnosti izkoriščanje delavstva samo še povečuje, živimo v sistemu, ki vsem nekaj daje. Vsi tisti, ki zagovarjajo ta zakon in to retoriko vedno znova poskušajo populistično servirati, sporočam, da so to pravljice,” je dejal.

Predsednik ZZZS Andrej Zorko je poudaril, da zakonu ne nasprotujejo, ker so proti razvoju in uspešnim podjetjem, ampak ker nasprotujejo temu, da se razvoj gradi na račun tistih, ki bodo morali plačati privilegije peščice ljudi (Foto: Borut Živulović/F.a.Bobo)

Opozorili tudi na finančne posledice

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je spomnil na finančne posledice morebitne uvedbe zakona. Kot je poudaril, že proračun za prihodnje leto posega v štipendije, nadomestila za brezposelnost in starševska nadomestila ter javno šolstvo in zdravstvo. “Če k temu potem dodamo še 1,2 milijarde evrov, kar jih odnese interventni zakon že v prihodnjem letu, se lahko vprašate, kaj bo ostalo od tega, kar Slovenijo dela kot državo, ki nekaj dela za skupnost in ima občutek za solidarnost,” je poudaril Štrukelj.

V referendumski kampanji bosta sodelovali tudi Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost in Slovenska zveze sindikatov – Alternativa.

V sindikalnih centralah napovedujejo korektno in pošteno kampanjo, takšen pristop pa pričakujejo tudi od podpornikov in predlagateljev zakona. “V kampanji se bomo držali argumentov, na zlivanja gnojnice pa ne bomo odgovarjali,” je po pisanju STA še napovedal Štrukelj.