Pokojninska reforma: vlada, sindikati in delodajalci določili, kako bo potekala
Na dnevnem redu seje ekonomsko-socialnega sveta so bila tudi izhodišča pokojninske reforme, a do vsebinske razprave ni prišlo. Začnemo septembra, je povedal minister za delo Luka Mesec.
Člani ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so znova sedli za skupno mizo. Na dnevnem redu petkove seje so bila tudi izhodišča za pokojninsko reformo, a do širše razprave o tem po navedbah ministra za delo Luka Mesca ni prišlo.
Dogovorili pa so se o časovnici, načinu in terminih usklajevanj o pokojninski reformi.
Septembra začetek polletnih pogajanj
“ESS oziroma njegova strokovna skupina, ki jo sestavljajo vse tri strani – delodajalci, vlada in sindikati, bo pol leta predelovala pokojninsko reformo. Začnemo takoj v začetku septembra, končamo februarja. Vzeli smo si pol leta. Sestanki bodo enkrat tedensko, razen takrat ko je seja ESS,” je povedal Mesec.
Pogajanja bodo začeli z glavnimi gabariti, med katere je minister med drugim uvrstil odmerni odstotek in upokojitveno starost.
Glede zavarovalne dobe je ponovil stališče njegovega ministrstva in vlade. “Štirideset let s to pogodbo ostaja dovolj.”
Mesec je dejal še, da so krog pogajanj medtem že “odtekli z Evropsko komisijo”. Tako naj bi bilo vse pripravljeno, da se s socialnimi partnerji in širšo javnostjo dogovorijo o tem, “kakšen pokojninski sistem je ustrezen, da bo preživel naslednja desetletja, ter vsem zagotovil dostojne pokojnine”.
Seja, ki jo je minister označil za pestro, je imela osem točk dnevnega reda in je trajala več kot šest ur. Tudi dolžina razprave kaže na to, da je bila debata burna, a so socialni partnerji očitno ocenili, da njene podrobne vsebine še ne bodo delili z javnostjo.
Delodajalci bi se pogovarjali o prispevni stopnji in delovni dobi
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Blaž Cvar je sicer pred začetkom seje za STA dejal, gre pri pokojninski reformi za perečo temo med delodajalci. O tej se bo “začela debata odvijati bolj resno”.
Zavzel se je za izpolnitev izsledkov poročila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), da slovensko gospodarstvo dobro funkcionira, a da je treba začeti razmišljati o zniževanju prispevnih stopenj na plače zaposlenih v korist višjih neto plač. “OECD priporoča, da zaradi tega, ker dlje živimo, razmišljamo tudi o daljšanju delovne dobe. To je žal kruta realnost, s katero se bomo morali soočiti, ne pa ravno nasprotno, da ohranjamo delovno dobo v obstoječih letih in da samo zvišujemo prispevne stopnje” je ocenil.
Sindikati v drugo smer
Drugačne želje je zjutraj izpostavila sindikalna stran, ki zaposlenih ne bi pretirano dodatno obremenjevala. “Zelo jasno smo že povedali, da ne pristajamo na nobeno podaljšanje delovne dobe, hkrati je pa za nas izjemno pomembno, kakšna bo realna pokojnina, ki jo bodo ljudje, ki so pošteno delali 40 let, prejemali,” je pred sejo za STA povedal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Znova je poudaril, da delodajalci v Sloveniji glede prispevkov že zdaj prispevajo bistveno manj, kot je to v večini evropskih držav. “Ta vrzel, ki nastaja prav zaradi tega manjšega prispevka delodajalcev, ki je nenormalen za evropske razmere, se pozna in to bo tudi ena od točk, ki jo bomo sindikati seveda poskušali kot resno odprto vprašanje odpreti,” je napovedal.
Kaj je v vladnih izhodiščih za pokojninsko reformo
Vlada je v izhodišča pokojninske reforme zapisala, da bi od leta 2028 višala starostno mejo za upokojitev, ki bi za 40 let dela leta 2035 znašala 62 let in za tiste z manj delovne dobe 67 let, je poročal STA.
Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove, ki po veljavni zakonodaji vključuje katerih koli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja, bi se po izhodiščih od leta 2028 sčasoma podaljševalo z zdajšnjih katerih koli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja na 40 (najboljših) let. Pri tem bi izločili pet najslabših let, ki so lahko katera koli, ne pa nujno zaporedna. V pokojninsko osnovo bi se tako upoštevali vsi dohodki, na podlagi katerih je bila oseba zavarovana in od katerih so bili plačani prispevki.
Ker daljše referenčno obdobje v splošnem pomeni nižjo povprečno osnovo za odmero pokojnine, želi vlada to nadoknaditi z dvigom odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove. Za 40 let pokojninske dobe zdaj znaša 63,5 odstotka, od leta 2028 pa bi se postopoma zviševal za 0,25 odstotne točke in v ciljnem letu 2035 dosegel 65,5 odstotka, je še pisal STA.
