Pokojnine po Evropi: v katerih državah dobijo upokojenci več kot v Sloveniji
Višina zneska, ki ga upokojenci prejmejo na svoje račune, se med evropskimi državami zelo razlikuje. Koliko znaša najnižja in koliko najvišja pokojnina na stari celini? Kje je Slovenija?
Pokojnine, ki so odvisne od prejšnjih zaslužkov posameznika, so večinoma glavni vir dohodka Evropejcev, starih 65 let in več. Vseeno pa manj kot polovica potrošnikov v EU meni, da bodo v času upokojitve imeli dovolj denarja za udobno življenje.
V več evropskih državah je ta stopnja zaupanja le 30-odstotna ali celo nižja. To vzbuja zaskrbljenost glede ustreznosti pokojnin, piše portal Euronews.
Nenazadnje je eden od namenov pokojninskih sistemov zaščita starejših pred revščino. Starostna pokojnina je tako ponavljajoče se plačilo, ki je namenjeno ohranitvi dohodka upravičencev ali podpori dohodku starejših oseb.
Ogromne razlike med državami
Po podatkih Eurostata, ki objavlja letne pokojninske dohodke po državah, se pokojnine v Evropi zelo razlikujejo. Tako v nominalnih vrednostih kot ob upoštevanju kupne moči. Euronews Business je podatke poenostavil in letne pokojninske prihodke pretvoril v mesečne zneske.
Povprečni bruto mesečni izdatki za starostne pokojnine na upravičenca v EU so denimo leta 2021 v Luksemburgu znašali 2.575 evrov, v Bolgariji pa 226 evrov. Povprečje EU je bilo 1.224 evrov.
Slovenija se je gibala pod evrskim povprečjem. Pred tremi leti je povprečen izdatek za pokojnine na upravičenca v naši državi znašal 692 evrov, kažejo podatki evropskega statističnega urada. Po zadnjih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa je aprila letos povprečna bruto pokojnina v Sloveniji znašala 899,68 evra.
Če upoštevamo širše Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA) in države kandidatke za članstvo v EU je sicer o najvišjem povprečju poročala Islandija – 2.762 evrov. Najnižje povprečje je imela Albanija, in sicer v višini 131 evrov.
Velika evropska četverica
Pokojnina na prejemnika je povprečje presegla tudi v vseh državah "velike četverice" EU. Med temi je o najvišji pokojnini poročala Italija. Pri zahodnih sosedih je pokojnina znašala 1.561 evrov, medtem ko so Francija, Španija in Nemčija izkazale skoraj enake vrednosti, vsaka okoli 1.450 evrov.
V samem vrhu so nordijske države. Njihove povprečne pokojnine so celo presegle povprečne pokojnine velike četverice.
Občutno nad evrskim povprečjem je tudi pokojnina v sosednji Avstriji, kjer je leta 2021 znašala 1.962 evrov.
Na dnu lestvice balkanske države
Medtem sta pod povprečjem Hrvaška in Madžarska. V slednji je pokojnina znašala 398 evrov, pri južnih sosedih 388 evrov.
Države Balkana sicer zasedajo spodnji del lestvice. Povprečni izdatki za pokojnine v Luksemburgu so bili skoraj 11-krat višji kot v Bolgariji, kar kaže na velike razlike. Tudi če Luksemburga ne upoštevamo kot odstopanje, je povprečje EU še vedno skoraj šestkrat višje od povprečja v Bolgariji.
Nekatere od razlik v pokojninah je mogoče pripisati različnim ravnem cen v državah članicah EU. Splošni življenjski stroški v regiji se namreč precej razlikujejo.
O udobju v pokoju prepričana manj kot polovica Evropejcev
Razlike se tako znatno zmanjšajo, če pokojnine primerjamo skozi standard kupne moči (PPS). Gre za umetno valutno enoto, ki je prilagojena razlikam v ravni cen med državami in bolje oriše mednarodno primerjavo.
Povprečna starostna pokojnina, izražena v PPS, je v Bolgariji znašala 437 evrov, v Luksemburgu 1.681 evrov. To še vedno pomeni, da je prejemnik pokojnine v Luksemburgu prejel skoraj štirikrat višjo bruto pokojnino kot v Bolgariji.
Glede na raziskavo Eurobarometra 2023, ki jo je izvedel Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), je le 42 odstotkov potrošnikov v EU prepričanih, da bodo imeli dovolj denarja za udobno življenje v času upokojitve.
Tudi pri stopnjah zaupanja se med državami kažejo velike razlike. Pri tem največje zaupanje izkazujejo Luksemburg (61 odstotkov), Nizozemska (59 odstotkov) in Danska (58 odstotkov). Najnižje ravni zaupanja so v Latviji (23 odstotkov), Sloveniji (27 odstotkov) in na Poljskem (28 odstotkov).