Odločilni meseci za evropske milijone: koliko smo že počrpali in kdo še lovi roke
Evropske države, tudi Slovenija, imajo le še nekaj mesecev, da zaključijo projekte in počrpajo milijarde iz mehanizma za okrevanje in odpornost.
Slovenija vstopa v zaključno fazo projektov evropskega načrta za okrevanje in odpornost (NOO), v okviru katerega je naši državi na voljo 2,08 milijarde evrov (1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in pol milijarde evrov posojil).
Več kot 500 projektov je po podatkih državnega informacijskega sistema na dan 17. junija že povsem zaključenih: to pomeni, da so projekti končani, denar izplačan, resorno ministrstvo pa je v sistemu označilo, da je projekt zaključen, so nam pojasnili na ministrstvu za finance.
Okoli 900 projektov ima medtem v sistemu oznako “V teku”. Na ministrstvu opozarjajo, da ni nujno, da podatki odražajo stanje na terenu. “V praksi je lahko zaključenih več projektov,” pravijo v kabinetu ministra Andreja Širclja, v pristojnost katerega sodi tudi Urad za okrevanje in odpornost.
Čas se izteka
V spodnji tabeli navajamo 23 največjih projektov, ki so do zdaj prejeli po več kot 10 milijonov evrov iz sklada NOO, skupaj s pripisom, ali so po podatkih v sistemu zaključeni ali še v teku ter koliko denarja je bilo izplačanega.
Med največjimi projekti so nadgradnja železniške proge med Ljubljano in Jesenicami ter Ljubljano in Divačo, gradnja kampusa medicinske fakultete na Vrazovem trgu v Ljubljani, nove veterinarske fakultete na Viču, nadgradnja železniške postaje v Novi Gorici.
Kot kažejo podatki ministrstva, so zaključeni projekti nadgradnje železniške proge do Jesenic, nadgradnje železniških postaj v Novi Gorici in Grosupljem, gradnje stanovanj pod Pekrsko gorco v občini Maribor, medtem ko večina projektov ostaja odprtih.
Za te se čas izteka. Glavnina projektov naj bi bila po časovnici Evropske komisije zaključena do 30. junija letos, 31. avgusta 2026 pa je skrajni rok za dokončanje vseh aktivnosti za zaključek naložbe ter z njimi povezanih mejnikov in ciljev, ki ga predvideva tudi evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma.
Do konca septembra še zadnji zahtevek
Za razliko od evropske kohezijske politike, kjer je koriščenje sredstev iz evropske blagajne povezano z izdatki na projektih, v primeru NOO države članice denar iz bruseljske blagajne prejmejo, ko uspešno izpolnijo mejnike in cilje pri reformah in naložbah, ki so si jih zadale.
Evropska komisija je Sloveniji do zdaj izplačala maksimalni možen znesek petih zahtevkov za plačilo razpoložljivih sredstev, prejšnji teden pa je prižgala luč tudi šestemu zahtevku za plačilo. Po prejemu sredstev tega zahtevka bo Slovenija izkoristila skupno 86,9 odstotka razpoložljivih sredstev oziroma 1,81 milijarde evrov. Uradno bo izpolnjenih 122 mejnikov in ciljev oziroma 67,4 odstotka od skupno 181 mejnikov in ciljev, navajajo na ministrstvu.
Do konca septembra bo vlada v Bruselj posredovala še sedmi zahtevek za plačilo z vsemi dokazili o izpolnjevanju preostalih mejnikov in ciljev. Takrat poteče uradni rok za oddajo zadnjih zahtevkov za plačilo. “Zahtevek bodo sestavljali odprti mejniki in cilji, večinoma povezani z naložbami. Da bodo ti doseženi, morajo biti pravočasno izpolnjeni tudi projekti, s katerimi se naložbe realizirajo,” so nam pojasnili na ministrstvu.
