Nemški časnik ‘pohvalil’ Slovenijo in opozoril na “negativne impulze”

Slovenijo je vse prelahko spregledati ali zamenjati s Slovaško, so svoj hvalospev mali državici v osrčju Evrope začeli v spletni redakciji znanega frankfurtskega časnika, FAZ.net. Tako lahko, pravzaprav, da je komaj kdo opazil, ko je oktobra letna inflacija v Sloveniji znašala nič odstotkov, najmanj med vsemi državami evrskega območja.

“Je to še en dokaz, da je Slovenija vzorna študentka med vzhodnoevropskimi državami EU? Piflar iz druge vrste? Navsezadnje so Slovenci leta 2007 kot prvi od desetih držav, ki so leta 2004 vstopile v EU, uvedli evro kot plačilno sredstvo,” se sprašujejo pri FAZ.

Članek se sklicuje na podatke statističnega urada Eurostat, ki uporablja harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin (HICP). A enak je bil oktobra tudi odčitek slovenskega urada (Surs). Ta je pokazal tudi, da so se cene na mesečni ravni oktobra znižale za pol odstotka. Novembra je letna inflacija znova pospešila, na 1,8 odstotka, kar je še vedno pod dvoodstotnim ciljem Evropske centralne banke (ECB).

A kot pravijo pri FAZ, ima Slovenija kljub uspešnemu gospodarstvu v primerjavi z državami vzhodne Evrope pred seboj tudi izzive, med katerimi izpostavljajo padec konkurenčnosti.

Zgodba o uspehu

Po navedbah časnika je slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca pri 34.400 evrih najvišji med vzhodnoevropskimi državami EU in tik pod evropskim povprečjem (37.600 evrov). Tudi na “indeksu blaginje” za vzhodno in osrednjo Evropo, ki ga je sredi leta objavila avstrijska bančna skupina Erste Group, Slovenija zaseda peto mesto v EU. To je eno mesto za Nizozemsko in precej višje, kot so na lestvici Avstrija, Nemčija in Francija, pa tudi Češka, Poljska, Hrvaška, Madžarska in (daleč zadaj) Romunija.

Zakaj? “Ker ima država relativno prednost pred drugimi državami na področju gospodarstva, družbe in izobraževanja, pa tudi na področju trajnosti,” za FAZ komentira glavni ekonomist Erste Group Fritz Mostböck. Hiter vstop v evro je pospešil integracijo in zmanjšal stroške financiranja države in podjetij, dodaja.

Pri tem navajajo visoko uvrstitev Slovenije (9. mesto med državami EU) na indeksu človeškega razvoja Svetovne banke, eno najnižjih plačnih razlik med spoloma v EU, veliko investicij v izobraževanje, uspešnost slovenskih študentov na mednarodnih preverjanjih znanja PISA in nizko raven letnih odpadkov.

S to oceno so se strinjali tudi pri bonitetni agenciji Fitch, ki je oktobra potrdila bonitetno oceno A. Sklicevali so se na nižji javnofinančni primanjkljaj od pričakovanega, zmanjševanje državnega dolga, napredek pri socialnih reformah, okrevanje rasti, padajočo inflacijo, močne zunanje finance, stabilen bančni sektor in visoko stopnjo politične stabilnosti z “dobro vzpostavljenimi pravicami do političnega procesa, močnimi institucionalnimi zmogljivostmi, učinkovito pravno državo in nizko stopnjo korupcije.”

Kot smo opozorili že oktobra, se slovenski javni dolg zmanjšuje le relativno (v deležu BDP). Javni dolg je lani znašal 69,2 odstotka BDP, kar je kar deset odstotnih točk manj kot v koronskem letu 2020 – a absolutno gledano se je javni dolg v tem času povečal s 37 na 43,7 milijard evrov. Ker je še hitreje rastel BDP, pa se je delež javnega dolga v BDP zmanjševal.

Tudi to, da je primanjkljaj nižji od načrtovanega, terja razlago. Fiskalni svet namreč že leta opozarja, da finančno ministrstvo napihne proračunsko porabo in predvideni primanjkljaj. Ta je bil na primer lani za kar 828 milijonov evrov manjši od načrtovanega v proračunskih dokumentih. “To je vodilo v precenjeno projekcijo ravni očiščene porabe tudi za leto 2024,” je v začetku leta opozoril fiskalni svet, ki opozarja, da so se tveganja za srednjeročno vzdržnost javnih financ od začetka epidemije vidno povečala.

Bolje kot drugod

V drugih državah regije je situacija manj rožnata. Na Poljskem se proračunski primanjkljaj približuje šestim odstotkom; v Romuniji bo letos po napovedih Evropske komisije znašal osem odstotkov; pravna država na Madžarskem in Slovaškem ni več samoumevna, korupcija pa raste “z vsakim kilometrom vzhodneje in južneje”. V hrvaški prestolnici Zagreb so zaradi obtožb o korupciji pravkar “odpustili” ministra za zdravje Vilija Beroša, navaja medij.

“Slovenija je vzorna kandidatka, ko gledate njen vstop v EU,” za FAZ pravi Dagmar von Bohnstein, izvršna direktorica nemško-slovenske gospodarske zbornice v Ljubljani. “Zmožnosti in potencial države so brez dvoma izjemni.”

Težave s konkurenčnostjo

FAZ pa opozarja, da je v zadnjem času videti več “negativnih impulzov”. Med temi so po njihovih navedbah neuporaba vseh sredstev, predvidenih za obnovo po lanskih poplavah – čeprav obenem priznavajo, da je to pomenilo manj novega zadolževanja. Veliko reform, ki jih je obljubila nova vlada, ni bilo izpeljanih, kar povzroča tudi nizko stopnjo zaupanja v vlado.

V ospredju so skrbi o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Nemški proizvajalec avtomobilskih delov Mahle je v Šempetru pri Gorici zmanjšal delovno silo za tretjino in proizvodnjo seli v Bosno in Hercegovino, kar bil šok tako Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) kot za sindikat delavcev. Na slabšo konkurenčnost kažejo tudi nižje napovedi rasti: Evropska komisija je nedavno znižala napoved letošnje rasti z 2,3 na 1,4 odstotka.

“Prostor za izboljšave” vidi tudi Zrinka Živković Matijević iz Raiffeisenbank. To vključuje prestrukturiranje zdravstvenega in pokojninskega sistema, povečanje produktivnosti, boljše finančno upravljanje s strani države ter večjo hitrost pri inovacijah in kvalifikacijah delavcev.

Tudi z inflacijo ne gre ravno najbolje, še pravijo pri FAZ. Ekonomist pri dunajskem inštitutu za mednarodne ekonomske študije (WIIW) Niko Korpar opozarja na visoke realne dvige plač in pravi, da se bodo cene spet občutno povišale, ko konec leta poteče državna podpora cenam energije.

Tu dodajmo, da to ne drži, saj je vlada podaljšala regulacijo cen elektrike do konca februarja.