Zaradi vročine NEK zmanjšuje moč krške nuklearke. Kaj to pomeni
Zaradi nadaljevanja izjemnih hidroloških in meteoroloških razmer na reki Savi bo NEK ponoči začel postopno zniževati moč reaktorja, sporočajo iz Krškega. Ker bo reaktor proizvedel manj, bo Slovenija (pa tudi Hrvaška) verjetno morala več elektrike uvoziti.
Vodostaj in temperatura reke Save sta te dni v središču pozornosti zaposlenih v Nuklearni elektrarni Krško (NEK). Upravljalec elektrarne mora namreč v skladu z določbami okoljevarstvenega soglasja zagotavljati, da dnevna povprečna temperatura Save, v katero elektrarna sprošča odvečno toploto, ne preseže 28 stopinj Celzija (°C) in da povprečni dnevni prirast temperature ne preseže treh stopinj, kar pa je v času tako visokih temperatur izziv.
Danes bo po Sloveniji do 39 stopinj Celzija, jutri do 38 stopinj, napoveduje Agencija RS za okolje.
NEK podatke o dveh kazalnikih segrevanja reke Save ves čas objavlja na spletni strani. Danes ob 13.20 je bila temperatura reke 25,1 stopinje, prirast temperature pa 2,6 stopinje. Temperatura reke se je v nekaj urah dvignila za 0,2 stopinje.
Ker se kazalnika približujeta mejnim vrednostim, je podjetje, ki ga vodi Gorazd Pfeifer, že pred dnevi opozorilo, da “se bližamo okoliščinam, ko bo zaradi okoljskih omejitev, povezanih z reko Savo, treba zmanjšati moč reaktorja in ob najslabšem scenariju tudi postopoma zaustaviti elektrarno”.
“Gre za načrtovan in nadzorovan začasen ukrep”
Elektrarna v Krškem za zdaj deluje pri polni moči 659 megavatov (MW). A iz NEK so okoli 13. ure sporočili, da so z namenom izpolnjevanja pogojev prisiljeni v zmanjševanje moči reaktorja. S postopnim zmanjševanjem na 80 odstotkov, torej okoli 530 MW, bodo začeli ponoči.
“Gre za načrtovan in nadzorovan začasen ukrep, ki je nujen zaradi zagotavljanja upoštevanja določil okoljevarstvenega soglasja,” poudarjajo v podjetju. Dodajajo, da je NEK zaradi omejitev, povezanih s temperaturo in pretokom reke Save, nazadnje obratovala z zmanjšano močjo leta 2003, ko je bilo zmanjšanje moči potrebno več kot 90 dni.
Če se bodo trenutne hidrološke in meteorološke razmere nadaljevale in poslabševale, bo NEK dodatno zniževala moč reaktorja. Če se bodo pogoji izboljšali, pa bo proizvodnjo povečal na polno moč.
Bo posegla vlada?
Kot je v začetku tedna dejal šef Elesa Aleksander Mervar, je operater omrežja vlado sicer prosil za dovoljenje, da NEK začasno prekorači okoljske omejitve. A za zdaj se resorno ministrstvo, ki ga vodi Jernej Vrtovec, ni odločilo za kakšen ukrep.
Finance pa danes poročajo, da bi lahko vlada v skladu z energetskim zakonom (EZ-2) razglasila višjo stopnjo tveganja na področju oskrbe z električno energijo, kar bi bile nekakšne izredne razmere. To bi omogočilo, da bi za ta čas spregledali okoljske omejitve. Odgovor vladnega urada za komuniciranje, ali bodo to naredili, čakamo.
Kot smo pisali, imajo težave s hlajenjem reaktorjev tudi v drugih državah, denimo na Madžarskem in v Romuniji.
Več uvoza, a po kakšni ceni?
Slovenija bo morala manjkajočo proizvodnjo nadomestiti predvsem z uvozom, saj drugih domačih virov, ki bi lahko v kratkem času zagotovili primerljivo količino elektrike, trenutno nima na voljo.
Skupna proizvodnja slovenskih elektrarn je včeraj znašala okoli 26 tisoč MWh (če ne upoštevamo polovice proizvodnje NEK, ki pripade Hrvaški). Sloveniji je pripadlo osem tisoč MWh proizvodnje NEK, torej približno tretjina celotne slovenske proizvodnje elektrike. Sončne elektrarne so proizvedle 9.462 MWh, hidroelektrarne pa 6.067 MWh. Plinska elektrarna v Termoelektrarni Brestanica je dodala 1.834 MWh.
Podatki o proizvodnji po urah na spodnjem grafu, ki je objavljen na spletni strani Elesa.
Šoštanjska termoelektrarna (TEŠ) trenutno zagotavlja le ogrevanje sanitarne vode za Šaleško dolino, za kar praviloma uporabljajo plinske turbine ali rezervni peti blok. Šesti blok, ki zaradi ekonomike poleti stoji, a bi ga v teoriji po potrebi lahko uporabili za rezervo, je trenutno po poročanju Financ v okvari. Kot so za časnik pojasnili v TEŠ, so del turbine poslali na popravilo v Berlin, zagonski preizkusi pa so predvideni sredi oktobra.
Zmanjševanje proizvodnje nuklearke v prvi vrsti lahko prinese finančne posledice za NEK. Če ta ne o proizvedel dovolj elektrike za dobavo svojim pogodbenim odjemalcem, jo bo moral kupiti na trgu. Tu pa so cene zelo volatilne in v večernih urah tudi zelo visoke.
Kot poroča portal Naš stik, so cene na slovenski energetski borzi BSP, oblikovane dan vnaprej, v ponedeljek v 15-minutnem intervalu med 20.00 in 20.15 dosegle 717 EUR za MWh, v torek med 19.45 in 20.00 pa 710 EUR za MWh. Danes so najvišje med 17.30 in 17.45, ko bo elektrika stala 473 evrov za MWh.
Poudarimo, da te cene ne vplivajo na gospodinjske odjemalce, ki imajo večinoma sklenjene pogodbe s trgovci, ti pa elektriko zakupijo vnaprej.
“Varno obratovanje NEK ni pod vprašajem”
NEK je o načrtovanem preventivnem začasnem znižanju moči obvestil tudi upravo za jedrsko varnost, ki ji mora tudi sicer vsak dan poročati o stanju v elektrarni.
Medtem ko je nadzor nad izpolnjevanjem okoljevarstvenih pogojev v domeni ministrstva in okoljskega inšpektorata, uprava za jedrsko varnost spremlja parametre, pomembne za jedrsko varnost, vključno z razmerami, ki vplivajo na hlajenje varnostnih sistemov elektrarne. “Ti parametri so trenutno v dovoljenih mejah, zato varno obratovanje NEK ni pod vprašajem,” pravijo na upravi, ki jo vodi Igor Sirc.
Načrtovano preventivno znižanje moči je namenjeno izpolnjevanju okoljskih omejitev, ne pa obvladovanju tveganj jedrske varnosti, poudarjajo.
Če bi se slučajno stanje reke Save izrazito poslabšalo in bi bili ogroženi pogoji za hlajenje varnostnih sistemov, pa bi moral NEK skladno z obratovalnimi pogoji in omejitvami reaktor zaustaviti. V takšnem primeru delno znižanje moči namreč ne bi zadostovalo.
