Konec javne obravnave o demografskem skladu: predlog vzbudil zanimanje javnosti

Končuje se javna obravnava osnutka predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki predvideva prenovo ureditve upravljanja kapitalskih naložb države. Javno so svoje kritične pripombe predstavili v KPK in združenju nadzornikov, na finančnem ministrstvu pa napovedujejo, da bodo v javni obravnavi prejeta mnenja in komentarje natančno proučili, poroča STA.

Ministrstvo za finance je osnutek zakonskega predloga po zaključku medresorskega usklajevanja javno objavilo 7. julija in ga takrat dalo v dvotedensko javno obravnavo. Po izraženem nezadovoljstvu iz vrst sindikatov, da se tako pomembna zakonodaja sprejema hitro in mimo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), so jo nato podaljšali še za 14 dni, obenem pa opredelili tudi proces usklajevanj znotraj ESS.

Skladno z zakonskim predlogom je predvideno preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga v družbo Nacionalni demografski sklad, kjer bi bilo skoncentrirano lastništvo in upravljanje praktično vseh državnih naložb.

Prihodki se bodo delno namenjali za financiranja pokojninske blagajne in v manjšem delu za dolgotrajno oskrbo ter družinsko politiko, del prihodkov od premoženja pa naj bi bil namenjen za akumulacijo premoženja sklada.

Državne naložbe pod eno streho

Po navedbah finančnega ministrstva, ki je nosilec tega zakonodajnega projekta, predlog naslavlja demografske izzive, s katerimi se sooča Slovenija, in prinaša neposredne vire za dolgoročno financiranje pokojnin s ciljem večje stabilnosti pokojninskega sistema in okrepljene socialne varnosti za sedanje ter prihodnje generacije upokojencev.

Z združitvijo državnih naložb pod eno streho želijo, kot trdijo na ministrstvu, zagotoviti tudi večjo transparentnost, boljši nadzor in profesionalno upravljanje ter plemenitenje državnega premoženja.

Ministrstvo je v okviru javne obravnave prejelo odzive ministrstev, Državnega odvetništva Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Računskega sodišča Republike Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Modre zavarovalnice, Kapitalske družbe, SID banke, Slovenskega inštituta za revizijo, več društev upokojencev in sindikatov.

Odzivi predlagajo izboljšave na več področjih, so sporočili z ministrstva. Ena skupina predlogov se nanaša na krepitev preprečevanja nasprotja interesov, integritete in strokovnosti pri upravljanju sklada in njegovih naložb ter na postopke uveljavljanja odgovornosti posameznikov. “Pri tej skupini predlogov nas še posebej veseli, da smo jih prejeli ne le od pristojnih organov in institucij z vidika njihovega področja dela, temveč neodvisno tudi od posameznikov. To kaže, da je predlog zakona tudi v tem pogledu vzbudil zanimanje širše javnosti, ki je ključna ciljna skupina ukrepov predlaganega zakona,” so zapisali.

Druga skupina se nanaša na sestavo in imenovanje organov sklada. Nekateri so želeli dodatno razjasnitev posameznih določb, pomembna skupina pa se nanaša na vprašanja v zvezi z viri financiranja in strukturo premoženja sklada. Ministrstvo pri slednjih ugotavlja, da “v strokovni in splošni javnosti ni enotne predstave o vlogi tega sklada. Ob tej priložnosti zato znova poudarjamo, da namen sklada ni nadomestitev obstoječega pokojninskega sistema, temveč dolgoročno dopolnilno financiranje ukrepov na področju demografije in skrbi za starejše.”

Kdo nasprotuje

Kritiki iz dela politike in javnosti medtem opozarjajo, da nacionalni demografski sklad, kot je predviden, predstavlja tveganje za politizacijo upravljanja državnih naložb. Kritične pripombe v tej smeri sta javno predstavila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in Združenje nadzornikov Slovenije.

V KPK zakonski predlog glede na njegov osnutek vidijo kot velik korak nazaj pri protikorupcijskih standardih, saj da ne sledi načelom skrbnosti in odgovornosti, neodvisnosti in preglednosti ter ne zagotavlja krepitve integritete in omejevanja tveganj za nastanek korupcije in nasprotja interesov.

Podobno so opozorili tudi v združenju nadzornikov. Po njihovi oceni trenutno predlagano zakonsko besedilo na področju upravljanja državnih naložb znižuje uveljavljene standarde in opušča ključne varovalke. Prepričani so, da bi moral zakon najmanj ohraniti standarde iz veljavnega zakona o Slovenskem državnem holdingu oz. jih še nadgraditi.

Osnutek zakona o nacionalnem demografskem skladu po oceni Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Luke Koper glede upravljanja državnih družb ni dovolj jasen. Skrbi jih, da je člen, ki določa minimalni delež v strateških naložbah sklada, napisan z namenom omogočanja privatizacije Luke Koper. Poudarjajo, da mora ta ostati strateška naložba.

Zakonski predlog do konca leta

Na finančnem ministrstvu kritike zavračajo. Kot so napovedali pred dnevi, bodo mnenja in komentarje v javni obravnavi natančno proučili in se do njih opredelili. Cilj je oblikovati čim boljše rešitve za prihodnost Slovenije, so zagotovili.

Cilj je sicer, da bi DZ zakonski predlog sprejel do konca leta, tako da bi začel veljati z novim letom.

Ne gre za prvi poskus ustanovitve demografskega sklada. Pri neuspešnem prvem poskusu v času prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše je v delu politike in javnosti prišlo do ostrega nasprotovanja tovrstnim načrtom, sindikati so takrat grozili tudi z zbiranjem podpisov za referendum, še piše STA.