Leskovec: “Umetna inteligenca pomeni disrupcijo načina dela in podjetništva”

“Pojav umetne inteligence pomeni disrupcijo načina dela, podjetništva, sodelovanja. Svet nikoli več ne bo enak,” je o spremembah, ki jih prinaša razmah nove tehnologije, na dogodku ministrstva za gospodarstvo Slovenski globalni forum v Mariboru dejal profesor računalništva na ameriški univerzi Stanford in podjetnik Jure Leskovec.

Kot dva največja mejnika te tehnologije je navedel november 2022, ko je bil objavljen Chat GPT, in april 2023, ko je OpenAI predstavil njegovega mlajšega brata GPT-4. Ta lahko sprejema tudi slikovne in besedilne vnose.

Raste hitreje kot družbena omrežja

Razmah umetne inteligence povečuje produktivnost, zmanjšuje število napak in stroškov, pospešuje inovacije, je opisal glavne razloge, zakaj se je tehnologija tako hitro prijela tudi v poslovnem svetu in se širi hitreje kot družbena omrežja.

Facebook (danes Meta) je po zagonu družbenega omrežja leta 2004 čakal štiri leta in pol, da je presegel mejo 100 milijonov uporabnikov. Lastniku Chat GPT OpenAI je to uspelo v dveh mesecih.

Gre tudi za področje, v katerega se trenutno ogromno investira. Navedel je, da tehnološki giganti, kot so Google, Amazon, Microsoft, za raziskave in razvoj namenjajo 300 milijard evrov.

Zgrešena napoved

Dogajanje že zdaj vpliva tudi na trg dela, pa vendar se kaže, da so bile začetne napovedi učinkov zgrešene. “Mislili smo, da bo umetna inteligenca nadomestila enostavna dela, a kot kaže, so najbolj izpostavljena kreativna delovna mesta,” je dejal Leskovec.

Kot je dejal v Silicijevi dolini že 95 odstotkov kode, ki so jo prej pisali programerji, spišejo agenti umetne inteligence. Produktivnost se je po nekaterih analizah povečala za skoraj tretjino.

Leskovec meni, da se moramo pripraviti na velike spremembe. “Naenkrat imamo tu digitalne delavce, ki so zelo izobraženi, zelo natančni in lahko izvajajo zelo zahtevne naloge. Pričakuje se, da bo leta 2029 takšen agent lahko v enem zamahu opravil za cel mesec človeškega dela. To pomeni veliko spremembo, veliko disrupcijo v smislu zaposlovanja, v smislu veščin, ki jih zaposleni morajo imeti, in tudi v smislu podjetništva, grajenja novih podjetij, kjer mogoče ne potrebujemo več samo človeških zaposlenih, ampak rabimo tudi digitalne zaposlene.,” je dejal Leskovec.

Boljši kot doktorski študent

Raziskovalci v laboratorijih na stanfordski univerzi “preizkušajo skrajno mejo” tehnologije. Ustvarili so pomočnika znanstvenika, ki ga poganja umetna inteligenca. Torej orodje, ki pomaga znanstvenikom sintetizirati velike količine literature in preverjati hipoteze. “Izkazalo se je, da je lahko tak pomočnik desetkrat hitrejši od doktorskega študenta, operira pa s približno enako zanesljivostjo,” je dejal Leskovec.

Kako držati korak

Država, ki želi držati korak s tehnologijo, mora po mnenju Leskovca poskrbeti za mobilno in izobraženo delovno silo, se boriti za talente, ki nas lahko izobrazijo ter pripravijo na prihodnost. “Zelo pomembno je razvijati raziskovalni in izobraževalni ekosistem, pri čemer je pomembno sodelovanje z mednarodnimi institucijami ter pridobivanje znanja v tujini,” je dejal.

Izpostavil je še dostop do kapitala, naloga države pa je po njegovi oceni, da preko zakonodaje oblikuje okolje, ki omogoča hitro rast.

Kar se tiče dostopa do kapitala je Leskovec kot svetel zgled v Sloveniji izpostavil sklad Silicon Gardens. “Ponujajo dostop do kapitala, a tudi povezave in znanje, s čimer nadebudne ustanovitelje naučijo graditi podjetje,” je dejal Leskovec.

Manj ambiciozni

Pa bi Leskovec, eden od treh ustanoviteljev podjetja Kumo, ki razvija rešitve z uporabo umetne inteligence za podjetja, podjetniško zgodbo, kot jo zdaj piše v Silicijevi dolini, lahko zgradil v Sloveniji? Kot je dejal na panelu v okviru Slovenskega gospodarskega foruma, težko. Pa ne, ker tu ne bi bilo kapitala, temveč zaradi specifičnih znanj, ki jih tu ni, lažjega dostopa do ciljnih trgov in tudi pomanjkanja ambicioznosti.

“V Silicijevi dolini so ljudje ambiciozni, znanje hitro kroži. Predvsem se ves čas sprašujejo, kaj lahko naredijo drugače, boljše. Tega morda tukaj ni,” je dejal. Dodal pa je, da v podjetju Kumo zaposlujejo kar nekaj Slovencev.

Je pa izrazil veselje, da je danes prisostvoval srečanju med gospodarstvom, diplomacijo in predstavniki zakonodajne veje oblasti.